Igrače so lahko same po sebi ali pa zaradi nepravilne uporabe vzrok za nastanek številnih poškodb otrok. Otrok, mlajši od treh let, ima navado, da nese vsako stvar ali igračo v usta, zato se lahko z igračo sestavljeno iz drobnih delov, zaduši. Za majhnega otroka tudi niso primerne igrače, ki imajo vrvice, trakove ali žice, ker se z njimi lahko zadavi . Če so igrače izdelane iz zdravju škodljivega materiala ali pobarvane s škodljivo barvo, ki se lušči, so lahko vzrok za zastrupitev otroka.

Igrače na električni pogon in igrače z gibljivimi deli kot so vzmeti, pogonski mehanizmi, tečaji, ki niso ustrezno zavarovani, uščipnejo, urežejo ali ukleščijo otrokove prste, lahko pa pride tudi do poškodbe z električnim tokom. Otrok si lahko okvari sluh s hrupnimi igračami in se opeče z igračami, izdelanimi iz materialov, ki hitro zagorijo.

Potencialne nevarnosti igrač in pomena njihove varnosti so se že zelo zgodaj pričeli zavedati v številnih državah. Države članice Evropske unije so že leta 1988 sprejele predpis - Evropsko direktivo o igračah (88/378/EEC), s pomočjo katere bodo zagotovile večjo varnost igrač. Direktiva vsebuje le temeljne zahteve za varnost igrač, podrobne tehnične zahteve in način preskušanja pa so določene z evropskimi standardi.

Doslej izdelani standardi s področja preskušanja varnosti igrač, ki so vezani na to direktivo, se nanašajo na mehanske in fizikalne lastnosti, gorljivost in nekatere kemične lastnosti, varnost električnih igrač ter grafično označevanje igrač. V skladu z evropsko direktivo o igračah bodo sprejeti še standardi s področja elektrike, higiene, radioaktivnosti in vsebnosti toksičnih organskih substanc. Standardi vsebujejo ustrezne preskusne postopke oziroma teste, ki veljajo za vse igrače, ter specifične teste za igrače, namenjene otrokom do treh let starosti.

ZNAK CE - Ne pomeni vedno, da je igrača varna
Proizvajalec mora izdelati tehnično dokumentacijo, s katero dokazuje, da so testi uspešno opravljeni in da je njegov izdelek skladen z vsemi predpisi in standardi, ki se nanašajo na določeno igračo. Šele po tem postopku lahko proizvajalec igračo opremi z znakom CE. Proizvajalci smejo na območju držav, ki so vključene v Evropsko unijo prodajati le igrače, ki nosijo znak CE. Znak CE kupcu sporoča, da je bila igrača skonstruirana in proizvedena v skladu z vsemi zahtevami Evropske unije glede varnosti, ne pomeni pa kvalitete igrače z drugih vidikov npr. psihološko pedagoškega, oblikovnega. Vendar v razvitih državah opažajo, da je znak CE večkrat zlorabljen, saj igrače, ki nosijo znak CE, ne izpolnjujejo vedno zahtev glede varnosti.

Znak CE v Sloveniji še ni obvezen
V Sloveniji ocenjujemo varnost igrač na osnovi Pravilnika o pogojih glede zdravstvene neoporečnosti predmetov splošne rabe, ki mejo v promet iz leta 1983. Pravilnik je glede pogojev preskušanja precej splošen, zato si v Sloveniji pomagamo z evropskimi standardi, ki so sprejeti za slovenske, njihova uporaba pa ni obvezna. S pridružitvijo k Evropski uniji bomo zakonodajo uskladili z evropsko, zato bodo na Slovenskem trgu kmalu začeli veljati enaki tehnični predpisi kot v državah Evropske unije. Do tedaj pa znak CE še ni obvezen za prodajo igrač na slovenskem trgu. Igrača mora imeti le etiketo, na kateri je označen naziv artikla, proizvajalec, poreklo izdelka, uvoznik, ter navodila za uporabo in vzdrževanje izdelka.

Nekatere igrače v Sloveniji nosijo znak Dobra igrača, ki ga že 15 let podeljuje Komisija za oceno igrač pri Ministrstvu za šolstvo in šport. Komisija, v katero so vključeni strokovnjaki z različnih področij, ocenjuje igrače z vidika zdravstveno higienske, psihološko pedagoške, oblikovne in tehnično tehnološke ustreznosti igrače otrokovi razvojni stopnji in načinu igranja. V okviru zdravstveno higienske ustreznosti igrače se preverja tudi njena varnost.