Kakšna je razlika med pristopoma k vzajemnim skladom (Kotirajoči vzajemni skladi) preko primarnega (DZU) in sekundarnega trga (borza)?

Kotirajoči skladi se od večine klasičnih vzajemnih skladov razlikujejo po tem, da jih lahko kupimo ali prodamo tako na primarnem trgu (po klasični poti preko DZU) ali sekundarnem trgu (preko borze). Mesto nakupa nima vpliva na mesto prodaje, kar pomeni, da lahko kotirajoči vzajemni sklad kupimo na primarnem trgu in ga prodamo na primarnem ali sekundarnem trgu ter obratno.

Ko se odločamo za nakup ali prodajo kotirajočega vzajemnega sklada moramo biti pozorni na stroške vstopa oziroma izstopa, vrednost enote premoženja in čas nakupa oziroma prodaje.

Na primarnem trgu lahko nakup (ali prodajo) kotirajočega vzajemnega sklada opravimo preko družbe za upravljanje (DZU) z nakazilom na transakcijski račun podsklada. V tem primeru je postopek enak kot pri vplačilu v podsklade krovnega sklada. Razlika je v tem, da lahko kupite samo cele enote premoženja, razliko pa vam vrnejo na transakcijski račun. Vlagatelj, ki vplača v kotirajoči vzajemni sklad na tak način, prejme od družbe za upravljanje obvestilo o vplačilu, iz katerega je razvidno, koliko enot je kupil na kateri obračunski dan in po kakšni vrednosti enote premoženja.  Vrednost enote premoženja je odvisna od knjigovodske vrednosti portfelja sklada. Nakup in prodaja se izvede v dveh delovnih dneh. Vstopni in izstopni stroški pa so po zakonu omejeni in znašajo največ 5% oziroma 3% in padajo glede na vloženi znesek.

Vlagatelj pa lahko kupi (ali proda) enote kotirajočega vzajemnega sklada tudi na sekundarnem trgu (borzi) preko borznega posrednika. Vrednost enote premoženja je tržna vrednost, ki je odvisna od ponudbe in povpraševanja. V tem primeru družba za upravljanje ne izda obvestila o vplačilu, ampak vlagatelj prejme poročilo o transakciji od borznega posrednika, ki je zanj nakup izvedel. Nakup ali prodaja se izvrši takoj v času, ko je borza odprta. Stroški, ki nastanejo pa se razlikujejo med bornimi hišami in so objavljeni v Ceniku. Število enot premoženja v kotirajočem vzajemnem skladu se vodi na Klirinško depotni družbi (enako kot evidenca delnic), ki vam vsako leto konec januarja posreduje informacijo o stanju vrednostnih papirjev ob koncu leta.

Ne glede na to ali kotirajoči vzajemni sklad kupimo preko DZU ali borze je potrebno na eni izmed borzno posredniških hiš potrebno odpreti trgovalni račun. V kolikor ima vlagatelj že odprt trgovalni račun pri kateremkoli članu KDD, ponovno odpiranje ni potrebno.

<< Nazaj na vprašanja