Da vam še jaz zaupam mojo porodno zgodbo:

Dne 13.05.2006 mi je zjutraj ob 7h, v bistvu že v petek zvečer del, odtekla voda in začeli so se popadki na 10 min. Z dragim sva se zrihtala in odšla v porodnišnico v Trbovlje.
Že med potjo so se mi popadki začeli na 6 min, na CTG - ju pa ravna črta, po AS, kjer so ugotovili da ni skoraj nič plodovnice, so me ob 9.30 sprejeli na porodni oddelek, kjer so me obrili, kar je še bilo potrebno, in mi dali klistir (ogabno). V tem času so spraznili ta novo porodno sobo in jo pripravili zame.

Popadki so bili nekje med 6 in 10 min, vse lepo in prav - do tu vse fino fajn. Potem me je babica Jasmina (mlada babica, komaj 27 let, ampak super prijazna in nežna  - Jasmina HVALA TI ZA VSE) priklopila na umetne popadke, ki so pospešili moje popadke na 2 do 3 min. Odpirala sem se počasi, ob 12h sem bila odprta 1 cm, potem sem poklicala mojega, da lahko pride. Ko je prišel, sva skupaj predihavala popadke in vse se je odvijalo tako kot je bilo potrebno - do 2h popoldne, potem pa se je ustavilo. Popadki močni, vendar odpreti se več kot 4 cm nemogoče. Skakanje po žogi, hoja sem in tja po porodni, dihanje katastrofalno (kdo si je izmislil pasje dihanje) … Sploh mi ni uspevalo, z   sva dihala skupaj, hodila po celem porodnem oddelku, delala kroge nazaj na žogo pa zopet hodit pa malo ležat, ker sem mislila da mi bodo noge odpadle.

In tako sta minili 2 uri in so me zopet pregledali. Popadki katastrofalno močni, naš Filip pa se ni hotel spustit nižje, peljali so me na UZ, kjer so ugotovili da rine z glavo v levi kolk in da plodovnice ni skoraj nič več. Dr. Čuk se je odločil, da bomo počakali še 2 uri, če se bo slučajno spustil, drugače gremo pod nož. Babica Jasmina mi je odklopila umetne popadke, ker je rekla, da nima smisla, da je maternični vrat preveč navznoter obrnjen in da ni variante da se bo spustil. No in tako sem s svojim popadki, ki so bili močni in so trajali vsak več kot minuto, na 3 min presledka bili zelo težko vzdržljivi …

Skoz sem vpila, da ne morem več, da ne zdržim več, naj že nekaj naredijo, ko se je bližala 6. ura sem mislila, da zdaj pa bom rešena. Ja, sigurno. Doktorja od nikoder, prišel je šele ob 8-ih zvečer in se po 8-ih urah mučenja v porodni odločil za carski rez. Odpeljali so me v operacijsko, kjer so mi naredili carskega. Po besedah znanke, ki je bila tudi v operacijski, je bil naš Filip tako ukleščen med rebra in kolk, da ne bi nikoli prišel ven po naravni poti.

To je moja izkušnja, ki ni bila preveč lepa in je ne želim nobeni bodoči mamici.

Rada bi se zahvali tudi svojemu dragemu, ki je trpel in jokal (na skrivaj) zraven mene in me bodril, da sem zdržala ker drugače ne vem kako bi.

MITJA HVALA TI ZA VSO PODPORO IN POMOČ.

HVALA TUDI MOJEMU SINKU FILIPU, ki mi je posvetlil dneve po porodu.