pelin
|
[quote]Mene pa zanima, kaj bi potem ti naredila, če se otrok dejansko ničesar ne boji - tudi recimo tega ne, da ga bodo pustili doma in bo ostal sam? Samo primer. Pri nas imamo podobnega mulca, pa izvajamo vzgojne ukrepe, 50-ič ukrepamo, ampak njemu je pač vseeno ... pač ne bo gledal risank, pač ne bo dobil sladkarij, bo pač ostal v svoji sobi, dokler mi ne bomo prišli pogledat, kakšno ****rijo je spet ušpičil (in jo pač bo, če ne drugega, se bo zanalašč polula v hlače), pač ne bomo šli na sprehod (na zgubi smo itak vsi kot družina)....in naslednjič spet naredil štalo. kak predlog?
[/quote]
Ga ni otroka, ki se ničesar ne bi bal....ampak to ni bistvo...če takole gledaš in bereš se zdi grozljivo...otrok naj ne bi bil priden in ubogljiv zato, ker bi se bal nekoga ali nečesa, temveč zato, ker mora razumeti, da se nekaj pač ne sme početi, ker stvari ljudi prizadenejo, ker se določene stvari ne izplača početi, ker s tem sramotijo najbolj sebe....to seveda ne razumejo čez noč...vendar kmalu, če so te sankcije dosledne, razumne in izvedene takrat ko morajo biti, jih kar hitro zakapirajo...oz. potuhtajo da vlečejo kratko, če imajo brezvezne izpade...To je del vzgoje..tako kot ga vzgojiš kako se stvari počnejo v WC-ju, kako se je kosilo, kako se skrbi za zobe, tako je treba tudi ob tem pristopiti...Ne govorim kar tako v tri...tudi naša dva sta znala biti težka kot macoli, vendar nas je sploh ta večja kmalu zdresirala....v začetku ko sva bila huda sva imela groznega moralnega mačka, ko pogledaš tiste čokoladne očke, ki so sto na uro užaljene...vendar nama je že sama kmalu pokazala, da sva na pravi poti. Sedaj sta že precej velika , vendar se spomnim kot včeraj kako naju je ta večja spravljala ob živce s svojimi izpadi glede cunj, ker si je konstantno nekaj izmišljevala in kako nama je živce žrl mulčnik, ki se je grdo obnašal kadar smo šli kam na obisk. Mulo je kmalu "pozdravil"mož, ko mu je potegnila živec zjutraj pred vrtcem, ker je imela spet izpade, ko je hotela ta tretjič tisto jutro zamenjati cunje, čeprav sva jih zvečer skupaj pripravili. Pohopsal je cunje in ji sam zanalašč izbral eno njej najbolj nevšečno...ji nabasal gor in ji vmes ko je cepetala trobental, da je videl, da je še premajhna, in da se ne zna sama odločiti in obleči, pa je to namesto nje naredil on...in da njemu to ni težko in da bo to naredil rade volje tudi jutri, ter ji izbarl prav tako fajno obleko kot tisti dan...ni bilo treba ...mulec je vsem pridigam navkljub vedno najslabše pokazal na obiskih...kar nekajkrat sva lezla pod mizo zaradi njega...potem sva imela enkrat dovolj...po enem takem fajnem obisku sva mu obljubila, da na naslednji obisk ne gre zraven....pf...dol mu je viselo, ker je mislil, da so to prazne obljube...pa smo šli naslednji dan zanalašč na obisk h kolegici, kamor je šel mali še posebej rad...v bistvu sva šli le me dve z mulo...mož je ostal doma ( kar se mu je kar ustreglo, ker se mu ni dalo preveč poslušati najinih ženskih pogovorov ), mali pa je bil ves šokiran, ker je ostal z njim. Ker prvič ni preveč pomagalo, sva zadevo ponovila še dvakrat...potem je bilo pa opazno bolj prijetno na obiskih. Podobno smo pri ta večji "pozdravili" bedasto uhajanje in potepanje v trgovinah... Pa še druge štorije smo imeli, vendar se nobene niso ne vem kako dolgo ponavljale...otroci pač zelo radi preizkušajo meje , tvojo potrpežljivost in vztrajnost...Največ teh zadevščin se je zgodilo v obdobju od 2. do 4. leta, potem pa si nekako kar dobil občutek, da res že žanješ nekaj dobrih stvari, ki si jih sejal...
Ne vem ti svetovati, ker ne poznam tebe ne tvojega otroka...strinjam se s tem, ko praviš, da ob takih raznih ukrepih nasrka lahko tudi ostala družina...treba se je pač tako zorganizirat, da ne vedno isti in seveda razumet stvar z vidika, da ob teh sankcijah pač kratko zraven vleče kakšen družinski član, pa še tisto ne dolgo, če so sankcije ustrezne in pravilne..., ob neukrepanju pa v nedogled cela družina...
< Sporočilo je popravil pelin -- 4.2.2013 19:45:28 >
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Ja kaj pa vem, od svakinje tamal je tudi 2,5 let skoraj star, ni v vrtcu in niti je še ne sam, pa ne da se mi zdi to ok, ampak če njen preživi, bo pa tudi moj, če mu bodo morale še en čas pomagati z oblačenjem. Do šole bo menda že znal. 
, pač v tem smislu, da ga vzpodujaš in prigovarjaš in seveda pomagaš, če mu ne gre. Potrebno je pa pravi čas začet, ne 5 minut pred odhodom, ker s priganjanjem pa ne prideš nikamor. 
samo ven ga ne spravim. Imamo še dojenčka zraven in potem je problem, če najprej dojenčka oblečem, se skuha, da bi čakala tavečjega da se scjazi, če ga pustim in rečem naj se sam to traja... sploh se ne loti, sem že pop**** in ga pustila doma pa šla ven (sem čakala pred vrati) in tamal reče - lepo se imejte pa se potem vidimo in se sploh ni sikiral po parih minutah sem le vstopila in on se igra v sobi 
