nosečka34
|
Pozdravljeni! Vse, kar bom povedala tu, je verjetno večini nosečk in mamic znano ... Žalostno je le to, da sem na koncu pristala na forumu, namesto da bi imela ob sebi koga, ki bi mu vse to lahko povedala, izjokala ... Dolgo sem čakala otročička. Ko je končno uspelo, je po 2 mes. umrl. Pri mojih 34 me je seveda skrbelo, kaj bo, pa je spet uspelo, hvala Bogu! A po prvem veselju se je vse obrnilo, saj veste: kronična huda utrujenost, vse popoldneve po službi sem prespala, bruhanje, slabosti, glavoboli, skrb, kaj bo, brezvoljnost, lakota, strahovi ... Kljub 4. mesecu je še vedno tako, kar seveda pomeni, da sem v glavnem v službi, na bolniški in doma. Nič več. Mož po službi seveda noče ostajat kar naprej doma in počne vse, kar si jaz želim, pa ne morem več: tenis, kolo, narava, prijatelji, potovanja, večerje ... Jaz pa sem vedno bolj sama s kavčem in TV, ker ostalega nisem sposobna, tudi ostali, prijatelji in družina seveda pa živijo po svoje.
Problem je, ker sem fizično in psihično vedno bolj na tleh. Postajam vedno bolj depresivna. Že samo telo nam je nosečkam pogosto v hudo breme, utrujenost in slabosti me totalno izčrpavajo, sita sem vsega, vsak dan bolj. V tej stiski sem sama, smo same, ve samo tista, ki to doživlja. Poleg te stiske pride še ta, da ne morem nikamor,sem vedno bolj sama, itak pa nihče ne razume, kako je. Nimam nikogar, ki bi mi stal ob strani. Želim si, da bi me mož bolj razumel, se vsaj malo vživel v mojo stisko, ostal večkrat doma, me pocrkljal, kdaj sam od sebe pospravil, mi skuhal kosilo, razumel,kako je biti tako sam in ostal doma, se šel z mano kako družabno igro, karkoli ... Saj sem mu povedala, pa .... Nosečke, ki jih poznam, so pa v glavnem fajn, imajo podporo in razumevanje partnerjev ... Kaj bi razlagala takim! Itak ti vsak reče: to je pač nosečnost, zdrži!
Sem res ena redkih, ki pretirava in si preveč želi malo razumevanja, tolažbe in družbe?
< Sporočilo je popravil Flavia RR -- 15.5.2012 22:41:10 >
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
... tak da če ti ni do vandranja pač bodi doma in počivaj ... samo bodi pa ptrepričana, da si doma ker potrebuješ počitek in ne zaradi tega ker bi te bilo strah biločesa ... ker si samo noseča in ne bolna. Kar se pa kuhanja tiče pa če do sedaj ni bil navajen, da mora kuhat, boš to težko spremenila ... lahko pa enostavno takrat ko ti ni do kuhanja, ne kuhaš ... še nimaš enega mulčka doma, ki bi bil odvisen od tvoje kuhe ... naroči si pico ali na hitro spacaj kaj za pod zob, tvoj se bo pa že znašel ... najbrž ima v emšu take številke, ki nakazujejo na to, da si je sposoben sam vsaj jajca ucvret 
) in se mi je zdelo, da vse zmorem. 
Tudi do sebe ne bodi tako stroga in ne razmišljaj, kaj vse bi lahko ali bi morala. Jaz sem prve tri mesece samo spala, spala, spala. Pa kaj, moje telo je to potrebovalo, nosečnost je napredovala uredu in to je glavno. 
