|
Solzice -> RE: izguba v 23 tednu (23.7.2006 8:44:07)
|
Draga Meli, ob izgubi čutim s tabo in ti izrekam iskrene sožalje.Ob smrti otroka doživimo in preživljamo, verjetno, najtežje, obdobje v našem življenju. Ob tem se nam sesuje svet, moramo ga znati zopet sestavljati in se postaviti na noge. Mogoče se kruto sliši ampak ne zgodi se tako poredko, da je ta naš nosi svet potem lepši vsekakor pa bolj bogat. Seveda se to ne zgodi čez noč - potreben je čas. Potreben je čas za žalost, zažalovanje, ki mora biti, potreben je čas, da sprejmemo izgubo in se naučimo živeti z njo. Potem ne boli več tako.Draga MEli, pišeš, da včasih ostaneš sama z bolečino. to pa tako razumem. Konec koncev smo sami s svojo bolečino in samo od nas je odvisno kaj bomo z njo naredili. Meli, prav je, da pusitš solzam prosto pot.Čakaš na obdukcijski list. Upam, da boš dobila odgovore čepravse velikokrat zgodi, da nikoli ne najdemo vseh odgovorov. In veš, pride čas, ko jih niti ne iščemo več. SI pa vobdoboju, ko želiš vedeti vse in še več. To poznam iz lastnih izkušenj. Bila sem na dveh genetskih posvetovanjih itd... a nisem postala mirna. Veliko sem izvedela a zdelo se mi je, da ne vem ničesar. Mislima se, da kom bom izvedela za izvide mi bo lažje. A ni res. Bolečina je ostala enaka. In večni zakaji ? No ja, včasih se še pojavijo. Vendar ni več tistega nemira v meni. Tudi pri tebi in pri ostalih bo tako.Draga Meli, predvsem si morata vzeti čas. Čas do druge nosečnosti. Čez nekaj časa ne bo več tako bolelo. Meli, želim ti veliko moči in poguma in veš, na koncu tunela je vedno svetloba. Tudi zate bo.
|
|
|
|