|
nelli -> Kako je na svet prišla Eva (13.9.2006 11:04:59)
|
Moja porodna zgodba se je nekako začela že 31.08.2006, ko so se mi ob treh popoldan pričeli popadki, ki pa so bili kot manj boleči menstrulalni krči in niso bili redni. Ko sem se 01.09.2006 prebudila okoli 5e ure zjutraj so te moji blagi popadki še kar trajali in bili so precej redni na cca. 4 – 5 minut. Ob 9.00ih sem bila naročena pri zobozdravniku, pa sem se odločila, da grem prej še na pregled k G, ki je nadomeščal mojo G. Priklopili so me na CTG, ki je risal popadke, ni pa zaznal nobenega premika moje pikice. Tudi sama praktično nisem čutila gibov že od prejšnjega dne. G mi je naredil še UZ in mi napisal napotnico za pregled v porodnišnici. Od šoka sem pozabila na zobozdravnika in se odpeljala v porodnišnico. Tu so me dvakrat priklopili na CTG in oba izpisa sta bila zelo slaba. Odprta sem bila 2 cm. Poslali so me na E oddelek na opazovanje. Do 8ih zvečer so mi naredili še dva CTGja, rezultati so bili vedno slabši, pregledali so mi plodovnico, ki je bila čista in mi naredili vaginalni pregled, kar je zelo bolelo[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image]. Po tem pregledu sem šla nazaj v sobo, popadki pa so bili vedno bolj boleči[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image], še vedno na 4 minute. Ob 22ih je sledil ponovni CTG in vaginalni pregled. Rekli so naj spakiram stvari in me bodo pospremili v porodno sobo[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]. No seveda je bil to zame ponovni šok, saj si zjutraj nisem niti mislila, da bom pristala v porodnišnici, kaj šele da bom rodila.
Na porodnem oddelku sem najprej dobila klistir, popadki so bili med tem vedno močnejši, potem sem kar dolgo čakala na porodno sobo, saj je bila v teh dneh gneča v porodnišnici nepopisna (posledice veselega decembra). Ko sem dobila sobo sem poklicala dragega[sm=love.gif], ki je bil seveda tudi ves iz sebe, to je bilo okoli polnoči. V porodni so mi medtem predrli jajčne ovoje in plodovnica je bila zelene barve, poleg tega pa še krvava. Zavladala je nekakšna panika okoli mene, vendar me niso želeli vznemirjati. Odločili so se, da mi dajo umetne popadke in s tem pospešijo porod, da ne bi bil potreben carski rez. Moja pikica se še vedno ni premikala. Dragega[sm=love.gif] pa ni in ni bilo, zato sem ga klicala na mobi. Povedal mi je, da že več kot uro sedi v sprejemni in ga ne pustijo k meni. Spraševala sem babico kdaj bo prišel in končno so ga spustili k meni[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]. Medtem sem imela že zelo močne popadke, dragi[sm=love.gif] je prišel malo pred drugo uro ponoči in me spodbujal, božal in objemal – hvala mu. Babica nas je medtem zapustila, saj je morala pomagati pri drugih porodih. Vsake toliko časa je prišla vprašati, če že čutim pritisk kot da me kakat. Malo sem čutila pa to ni bilo še to. Naenkrat pa je prišel nov popadek, zelo močan, rekla sem dragemu[sm=love.gif] naj teče po babico, da mi nekaj ven leze. Res je tekel na hodnik, kjer so ga takoj kregali, da on ne sme na ta hodnik za osebje. Prišli sta dve babici, me obrnili na hrbet in mi razložili kako naj ob nasledjem popadku potiskam. Dragi[sm=love.gif] me je prijel pod hrbtom, prišel je popadek jaz pa sem pritiskala na vso moč. Ven je prišla glavica[sm=duda.gif], babica je rekla naj jo pobožam, še dva popdaka kasneje je bila moja [sm=duda.gif]Evica že na trebuhu, pričela sem jokati, dragi mi je povedal, da je punčka, takoj je začela jokati tudi ona. Prerezal je popkovino in bili sva ločeni.
Zakompliciralo se je pri posteljici, ker ni hotela odstopiti. Po 15ih minutah so mi dali narkozo in jo izpraskali ven.
Ko sem se zbudila je ob meni sedel dragi in v naročju pestoval [sm=duda.gif]Evico, bila sem presrečna, utrujena in olajšana.
Bilo je naporno, ampak danes ko gledam nazaj si rečem saj ni bilo tako hudo, mogoče bom čez par let ponovila vajo.
Eva je bila rojena 2.9.2006 ob 2.58. Dolga je bila 48 cm, težka pa 2460 g. Rok sem imela 26.09.2006, na moj 31 rojstni dan.
Tako vam lahko rečem le, pogumno se podajte na pot v Rim, saj vse slabo hitro zbledi, vse lepo pa ostane v srcu za vedno. Pa SREČNO vsem mojim septemberkam in vsem ostalim, ki še čakate na svojo porodno zgodbo.[sm=rozica.gif][sm=pikapoka2.gif][sm=ribica.gif]
|
|
|
|