|
severnica77 -> RE: kako povedati direktorju-direktorci (25.10.2006 9:22:55)
|
Jaz pa moram priznati, da sem se prav tako tresla. V podjetju sem zaposlena štiri leta in bila stara 28, ko sem zanosila. Torej bi rekli, da kar pričakovano. Zaposlena sem za določen čas. Zgodilo se je celo to, da sem imela rahel rjav izcedek v šestem tednu, šele tako ugotovila, da sem noseča, šla v četrtek na urgenco in celo ostala v bolnišnici čez noč. Morala sem poklicati in povedati, da sem v bolnišnici in da me vsaj dva dni ne bo. Uspelo se mi je izmuzniti in nisem povedala vzroka, le to, da imam G težave.
Drug dan so me odpustili iz bolnišnice, vendar so mi predpisali dva tedna bolniške. Ostal sem doma, potem se vrnila na delo in počakala do NS, da sem dobila vsaj prvo zagotovilo, da je zaenkrat vse v redu.
Direktorja sem prosila, če lahko pridem do njega, ker imam eno zadevo ... Sem se usedla v pisarni in rekla, da imam novico, ki bi jo sicer ze prej povedala, vendar zaradi težav nisem. Torej noseča sem ... Potem se je odvijalo vse samo od sebe. Pokazal je navdušenje, mi čestital, se malo pohecal ... V glavnem, moji strahovi so odveč. Rekel je tudi, da se mu zdi lepo, da sem mu povedala dovolj zgodaj.
Sedaj je že dva meseca z nami nova kolegica, ki me bo nadomeščala.
Sedaj še delam le drug teden in dopust ter porodniška. Pogodba mi izteče konec decembra. Kako bo po porodniški pa ne vem, čeprav pravijo, da me pričakujejo nazaj in si naj to leto, ko me ne bo, ne iščem službe. No, po drugi strani pa nimam nobenega zagotovila, ker pogodbe pa le nimam.
V glavnem, zajemi sapo in se opogumi ter povej, ko boš pripravljena. Sama sebi dopovej, da sta pomembnejša ti in mala pikica, ki v tebi raste. Kako bo direktor odreagiral pa je njegova stvar in bo s tem pokazal svojo srčno kulturo! Če nekdo na takšno novico grdo odreagira ni vreden, da bi se ti zanj živcirala. Jaz sem celo ugotovila, da ne bi želela delati za nekoga, ki nima niti malo srca!
Držim pesti. Boš videla, da ni nič hudega!
|
|
|
|