|
Zamima -> RE: NoVeMbErKe 2006 (14.5.2007 13:03:40)
|
Pred časom ste ene lepile svoje porodne zgodbe, pa naj bo še moja 1x: (kopirano iz mojega Bloga)
Kako je končno prišla Zala in kako je lepo spet biti domaKo sem bila po datumu zadnje menstruacije že 8 dni čez rok se je končno začelo nekam premikati. V petek zjutraj ko sem se zbudila sem imela mokro pižamo. Vedela sem, da je to začetek nečesa. Kasneje sem imela tudi CTG in ko sem prišla na pregled sem omenila mokro pižamo in takoj so mi naredili amnioskopijo, saj so sumili, da mi je odtekla voda. Nekaj je je verjetno res bilo, vendar ne dovolj, da bi me zadržali noter, no tudi UZ je pokazal, da bo kmalu čas za rodit, saj se je vse že pripravljalo.S pregleda sem šla domov, vendar pomirjena, da se zdaj zdaj lahko začne zares.
In res se je. Doma so se mi zvečer začeli popadki, precej neredni ampak vsekakor niso bili lažni. Začela sem jih šteti, niso bili redni, bili so tam na 9, 7, 5 pa spet na 10 minut,...
Zraven tega pa me je tiščalo nonstop na wc (kot nek naravni klistir :rofl:). Od 1.30 do 2.30 sem štela popadke in hodila na wc, nakar se mi je pojavil še krvav izcedek. Takoj sem zbudila moja dva in ob 3.20 sem bila že sprejeta v porodno sobo.
Popadki, ki sem jih imela tam so bili še vedno dokaj neredni, vendar so postajali vedno bolj močni. Ležala sem bokve kako dolgo priklopljena na CTG v porodni sobi in še čisto brez problemov predihovala popadke. Potem sem malo hodila po hodniku a sem šla kmalu ležat nazaj, saj mi ni nič prav pasalo. No in ker sem se prepočasi odpirala sem dobila nekaj umetnih popadkov, ki so vseskupaj zelo pospešili in boleli kot 100 hudičev!!!
No teh popadkov nisem mogla več predihavati, drla sem se kot živina, ampak me niti malo ni ganilo kaj si kdo misli. Naposled se me je le usmilila babica, ki je rekla, da lahko zraven že potiskam, ker je bila glavica še vedno dokaj visoko. To je bilo pa pravo olajšanje.
Počakali sva še par res hudih popadkov in začeli potiskati, zdaj je šlo zares. Iznenada se je sredi potiskanja našla še ena babica, ki me je hotela čimprej rešiti vsega hudega, zato se mi je z vso njeno težo (še dobro, da je bila med bolj suhimi) dobesedno vrgla na trebuh, no in ven je pogledala glavica, jaz sem kričala zraven, pa me je babica pomirila s tem, da naj potipam glavico, ki je ravnokar pokukala ven- in res sem jo, bila je topla, mokra in imela je laske, veliko lask (mene je pa v navalu najhujših bolečin zanimalo, če je res punčka :rofl:, je rekla babica, da še ne more povedat, da je zaenkrat veni samo glavica, da bomo videli kasneje.),
no in spet je sledil ubijalski popadek, babica se mi je vrgla na trebuh jaz sem morala pa potiskati, ne vem do kod je bila Zala z drugim potiskom na trebuh zunaj, ampak imela sem občutek, da mi bo raztrgalo vse odspodaj, rekla sem, da ni šanse, da ne morem več in da naj jo že potegnejo ven, vendar to ne gre tako,... rekli so, no samo še en potisk in bo zunaj,...in res, tretjič se mi babica vrže na trebuh zraven potiskam tako močno, da mi je piskalo v ušesih, pred očmi pa sem videla vso ozvezdje z vsemi planeti vred, pa še luno zraven. No po tem zadnjem popadku pa je mala princeska že bila zunaj cela, in ja rekli so, da ima luliko :D.
Takoj so mi jo dali v naročje, zajokala je le za vzorec in cel čas odkar smo jo spravili ven pa dokler nisva šli v sobo na oddelek me je gledala s svojimi velikimi okicami.
Nato je sledil še en omembe nevreden popadek in ven je prišla še posteljica. (prav nič grda reč, kot si eni mislijo).
No res je z iztiskom otroka najhujših bolečin konec, ampak ker sem se pretrgala je bilo potrebno šivati, no med šivanjem sva se z doktorjem prav prijetno zabavala, bil je res faca, imela sem občutek, da mu lahko rečem karkoli (npr. ko mi je dal 2 injekciji, na vsako stran eno pred šivanjem sem mu zabrusila: Koliko krat me še mislite pičit? :D,... Ko se mi je pa zdelo, da že nekam preveč dolgo šiva in da ima kar precej dolg cvirn sem mu rekla, da mi slučajno ne bo kaj preveč zašil :rofl:),...Sama sem imela zelo lepe izkušnje s porodom v Mariborski porodnišnici tako v porodni (super babica Damjana) kot tudi na oddelku.
Sem se pa odločila, če še grem kdaj v življenju rodit pa za ziher vzamem epiduralno (saj bojda ni nujno, da kaj pomaga, ampak sigurno pa malo bolj, kot injekcija v rit, ki sem jo dobila :D)
|
|
|
|