|
Seven* -> RE: FLAŠNI KARIES (21.11.2006 16:34:53)
|
Novorojenček in dojenček Ko se otrok rodi, ima brezzobo čeljust, toda že ob rojstvu ima razvite krone mlečnih zob in tudi že krone prvih stalnih kočnikov. V šestem mesecu izrastejo prvi mlečni sekalci. Ker je najboljša prehrana za dojenčka materino mleko, je čiščenje takšnih mlečnih zob enostavno, saj verjetnost za nastanek kariesa ni velika. Materino mleko vsebuje poleg ustreznih hranil tudi protitelesa, ki otroka obvarujejo pred številnimi boleznimi v obdobju po rojstvu. Če pa mati ne doji in prehranjuje dojenčka po steklenički, ki vsebuje sladke pijače ali sladkano mleko, pa je verjetnost za nastanek zobne gnilobe na mlečnih zobeh takega otroka zelo velika. Mlečni zobje takšnih otrok so ves dan izpostavljeni sladkorju, zato morajo starši posvetiti čiščenju mlečnih zob več časa! V zgodnji dobi, po izrastu mlečnih zob, lahko to storijo tako, da otroku s čisto gazico, ovito na prste, nežno obrišejo obloge z zob in mu dajo potem še piti vodo, da izplahnejo sladkobo iz ust.
Kasneje, ko dojenčki že malo zrastejo, pa je uporaba otroške zobne krtače nujno potrebna! Otroku, ki še ne zna izpljuniti tekočine, ne peremo zob z zobno pasto, ampak le z zobno krtačko in vodo. Ko pa otrok že izpljune vodo pri izplahnjevanju ust, pa uporabimo otroško zobno pasto, ki za otroke ni neprijetna, ker ne peče.
Dojenje je najpopolnejša in najprimernejša oblika prehrane za dojenčka, vpliva pa tudi na pravilen razvoj čeljusti, saj od dojenčka zahteva uporabo žvekalnih mišic in jezika. Za pitje po steklenički pa ni potrebna uporaba žvekalnih mišic, saj otrok z lahkoto izsesa vsebino iz stekleničke in tudi lega jezika ni pravilna. Takšni otroci imajo kasneje več težav z nepravilnim razvojem zob in čeljusti. Mati, ki otroka doji, poleg hrane daje otroku tudi občutek varnosti. Otroci, ki se počutijo varni in zadovoljni, pa ne potrebujejo nadomestka v obliki dude ali prsta, kajti tudi sesanje dude, prsta ali kakršnihkoli drugih igrač vpliva na nepravilni razvoj zgornje in spodnje čeljusti otroka in kasnejše anomalije mlečnih zob.
Če otroci dihajo skozi usta, namesto da bi dihali skozi nosno votlino, so prav tako izpostavljeni nepravilnemu razvoju čeljusti in izrastu mlečnih zob. Jezik pri takšnem dihanju neenakomerno pritiska na spodnjo in zgornjo čeljust, saj pade na dno ustne votline. Zato zgornja čeljust ne dobi zadostnega pritiska jezika kot mišice in se nepravilno razvije. Otroci, ki dihajo skozi nos z zaprtimi usti, imajo jezik v takšnem položaju, da enakomerno pritiska na zgornjo in spodnjo čeljust. S tem je razvoj obeh čeljusti enakomeren.
Tole je na hitro skopirano iz Revije Moj Malcek...
http://www.mojmalcek.si/revija-05-03/skrb_za_mlecne_zobe.php
|
|
|
|