|
Saša27 -> RE: 30 let (28.3.2007 12:11:33)
|
Pred časom je ena punca to napisala na forumu, sem si shranila, ker ima moj možek tudi v kratkem 30 let. Čudovito napisano.
Dragi moj mož!
Tako rada te imam. Zvečer, ko zaspiš pred mano, krepko utrujen-tudi od mojega klepetanja, in ko se tvoje dihanje umiri in takrat te začnem opazovati. Takrat to lahko počnem mirno, brez da umakneš pogled, ker ti postane nerodno, ali pa da se zazreš v moje oči in se meni zašibijo kolena-še vedno! Pravijo, da ko pride ljubezen, zvonijo vsi zvonovi, potem pa gre samo še navzdol. Pri meni je bilo ravno nasprotno. Med nama obstaja tesna vez in dlje ko sva skupaj, glasneje zvonovi donijo. Za vedno te hočem ob sebi-vse dneve, vsa leta, vso večnost. Postaraj se z mano!
Vem, da bo krepak korak opešal in raven hrbet se bo skrivil. Črna bradica bo osivela in kuštrava glava ogolela, lep obraz bo ovenel in polno oko se bo vdrlo. Toda moja ljubezen do tebe bo trajala večno!
Tvoj objem me varuje pred svetom, tvoje oči odčarajo vsako skrb, tvoje besede so mi v tolažbo in navdih; in vse zato, ker je tvoja ljubezen moje življenje!
Hvala, ker si z mano. Hvala, ker prenašaš vso mojo muhavost in zaletavost. Hvala za ramo na kateri se lahko zjočem in hvala, ker me razumeš. Hvala, ker me imaš rad in hvala, ker si! In ker se imava rada, sva preživela vse, s čimer nama je življenje zagodlo.
Nekje sem prebrala, da v življenju ni lepšega od zveze dveh ljudi, katerih ljubezen je v dolgih letih iz drobnega želoda strasti zrasla v mogočno, trdno, ukoreninjeno drevo. Vse spremembe preživi odeto v košate veje in vsak list ima svoj pomen.
Pisati o tebi je lepo, živeti ob tebi še lepše; najlepše pa čutiti zadovoljstvo, ko mi to dvoje uspe
|
|
|
|