"hecen problemček": zakaj me ni strah? (Polna verzija)

Forum >> [Nosečnost] >> Čvekanje v pričakovanju



Sporočilo

ronja -> "hecen problemček": zakaj me ni strah? (30.3.2007 13:01:55)

Saj vem, kaj boste rekle, kaj pa je problem, če te ni strah?[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] Ampak:
Zdaj pa res že komaj čakam, da še jaz dobim svojo štručko v naročje (samo naj kar ostane še malo notri)! Mam pa en hecen "problem": vse mame in bodoče mame pravijo, kako jih je bilo strah (ali jih je že vnaprej), da ne bojo znale handlat otroka, kako se ga drži, da bojo kaj narobe naredile,... itd... mene pa sploh ni! Ne vem, če je to v redu, ker pač ne poznam nobene, ki bi rekla, da se ji to ne zdi noben problem... Nočem podcenjevat vsega skup, pa se bojim, da česa ne vem, da me ni strah...

Ampak enostavno me ni - zadnjič sem delala z dojenčki (delam prakso za vaditelja vadbe v vodi za dojenčke) in ko sem držala tista mala bitja, se mi nič ni zdelo problem, kot da jih itak nagonsko prav primeš... Ne vem, kako bi lahko recimo otroka probala dvignit za roko, saj ja nekak čutiš v sebi, da tista rokica pač še ni dovolj močna, se mi zdi, da ga itak vedno primeš za telo... Nekak podobno je z glavico, itak da jo držiš... Ne vem, no, se mi zdi, da so bili včasih kateri starši tam bolj štorasti s svojim otrokom... Meni pa se je vse zdelo tako lahko. (mislim, potem ko sem probala, prej ne)

Še ta, ki nas je učila, je rekla, "o, ti maš pa že prakso!" Pa sem prvič v življenju držala otroka (mislim dojenčka) v rokah! Če ne štejem svojega bratca, takrat sem mela 5let in pol, ko se je rodil. Zakaj me ni nič strah? a je kaj narobe z mano? Ni mi prav nič vseeno za otroka in se ga veselim 100/h, vem, da ni lahko vstajat, strah me je, da nama bo življenje obrnila na glavo, itd., ampak tega, da bi ga pa kaj narobe prijemala, da ne bi vedela, kaj hoče, da ga ne bi znala nasmejat (če ga nič ne boli, seveda) ipd. se pa res ne bojim...

Prosim, ne vzet tega kot hvaljenje ali kaj takega, ker res ni tako mišljeno, upam, da se ne sliši tako... Ampak res me bega to vse skup, sicer imam vedno tremo, pred izpiti, javnimi nastopi, vedno, edino, če je res kriza (v smislu, da se kdo poškoduje ali da je treba kje reševat življenja, ipd.), no, takrat sem vedno hladna ko špricer in mirno naredim, kar se mi zdi prav. Za te traparije mam pa vedno tremo, pred svojim otrokom pa sploh ne.

Za porod mi je jasno, da se ga ne bojim, ker ga še nisem doživela in na splošno dobro prenašam bolečino, torej to je logično. Ampak za otroka pa ne bi rada bila preveč flegma, pa da me potem čisto preseneti... Kaj sem čudna ali je mela še katera take izkušnje?

Ker mi res ni jasno, celo mame z več otroki pravijo, da imajo malo treme pred dojenčkom ali tašča je rekla, da je že vse pozabila in da se kar malo boji pri nečaku, da ne bi kaj narobe naredila... A sem površna? A sem kaj pomembnega spregledala? Rada bi bila dobra mami, ampak res nimam treme[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] Se je zgodilo še kateri



Naja31 -> RE: "hecen problemček": zakaj me ni strah? (30.3.2007 13:09:26)

Mah, nisi čudna. Mogoče si samo taka oseba, da se ne obremenjuješ s stvarmi še preden se ne zgodijo.
Jaz sem že ena izmed takih. Dokler mi konkretni problem ne binglja pred nosom, se sploh ne ubadam s tem.
Pa ne vem če je to vedno pametno.

Jaz sem bila ena izmed tistih, ki se s porodom sploh nisem obremenjevala. Ni me bilo strah, nisem kaj preveč razmišljala o tem, sem si že mislila, da bo otrok že ven prišel in, da res ne more biti tako grozno, kot nekatere pravijo.
No, na žalost, sem bila potem popolnoma šokirana, kako grozno je bilo vse skupaj. In sem se potem prav spraševala, če ni bila moja taktika napačna. Mogoče bi vse skupaj lažje prenesla, če bi me pred tem vsaj malo skrbelo. Lahko rečem, da sem bila čist nepripravljena na sam porod, kot tudi na vse kar temu sledi, na neprespane noči, na zahtevnega dojenčka,.....
Vem pa da me je bilo full strah prvega previjanja. No, vsaj to me je skrbelo, če že nič drugega ne.

No, ti nisem ravno preveč olajšala, a ne? [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]



Anonimen -> RE: "hecen problemček": zakaj me ni strah? (30.3.2007 13:12:15)

hej, nič nisi čudna. Če pa si, nas je več takih. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]

Tudi midva pričakujeva prvega otroka, pa se ne bojim ne poroda ne tega, kako bom znala z dojenčkom. Me bolj skrbi, kako bom z otrokom znala, ko bo najstnik. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] 

Mislit pozitivno je vedno najboljše!



lunca77 -> RE: "hecen problemček": zakaj me ni strah? (30.3.2007 13:23:56)

Hojla!

Mene prvič tudi ni bilo nič strah - no ja malo poroda, ampak nič posebnega. Zdaj v drugo me je pa na smrt strah, pa niti ne bolečin pri porodu ali pa tega kako bom delala z otročičkom, ampak predvsem tega, da ne bo vse v redu. Zdaj se mi zdi, da vem kaj vse gre lahko narobe in sem čist preč. Poskusim pa mislit pozitivno, tako da če te ni strah bodi vesela in uživaj, sej strah je tako ali tako znotraj votel, zunaj ga pa nič ni. Nardit pa tko ne moremo nič. Kar bo pa bo a ne[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]

uživaj



PravaTečka -> RE: "hecen problemček": zakaj me ni strah? (30.3.2007 13:27:01)

To sploh ni problem, ne bat. Tudi jaz sem bila pri prvem ful suverena, sploh nisem komplicirala, nič se nisem bala prihoda našega[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] in ko je prišel je bilo super. Nikoli nisem potrebovala pomoči in vse je šlo kot da bi bila skupaj od vedno in skrbela drug za drugega. Imela sva sicer kar nekaj zdravstvenih problemov, ampak sva vse mirno brez panike izpeljala, kot da bi bila mama že destim otrokom ( pa se tudi jaz ne hvalim). Vedno sem si želela otroka in nikoli nisem imela negativnih misli zraven. Zdaj, ko pa pričakujem dugega[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image], pa moram reči da me je prvič malo strah, ampak le zaradi tega, ker nočem prvega zapostavljat, to pa je pač to kar se bomo morali navadit doma, da ni edinček. Pa vem, da se bo to tudi porihtalo.
Vso srečo in bodi še kar naprej pogumna, boš videla da bo tako tudi po porodu.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]



Anonimen -> RE: "hecen problemček": zakaj me ni strah? (30.3.2007 13:34:38)

Pa kaj te zanima, al si preveč flegma, al premalo. Si taka kot si. Ni treba iz vsake stvari, preprostega vprašanja, ki se tako ali tako poraja marsikateri nosečki naredit celega romana oz. dr. disertacije.



Anonimen -> RE: "hecen problemček": zakaj me ni strah? (30.3.2007 13:35:35)

[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]



Anonimen -> RE: "hecen problemček": zakaj me ni strah? (30.3.2007 14:02:00)

Nekaj je imeti otroka v rokah urico ali dve enkrat na teden, kot pa resničen dojenček, ki se ne smeje, ko si ti tako želiš, ki se joka zaradi krčev in se ne potolaži, ker si ti tako želiš, ker se zbuja ob nečloveških urah, ko si ti tega ne želiš...in žal vse mame ne vedo, kako potolažit otroka in kaj si otrok želi, ampak se skupaj z otrokom tega učita iz dneva v dan, pa zato niso nič slabše mame. Pa tudi to je res, da otrok določen karakter prinese s seboj na svet in da zanj ne veljajo enaka pravila kot za enako starega dojenčka druge mamice.  Mene ni bilo strah ne poroda in ne otročička. Zelo smo si ga želeli in ga nestrpno pričakovali. Mislila sem si, če so druge zmogle, bom tudi jaz in sem. Porod je minil v eni uri. Bila sem šivana. Zelo hitro sem se navadila skrbeti za malo štruco. Doma pa druga zgodba - začetek krčev, jok ves dan, in spraševanje, kje so ta presneta navodila za uporabo.. Da bom kdaj lahko otroka dala na svoja kolena in ga ogovarjala in mu pela, to so bile zame sanje. Ni si želel crkljanja. Ni maral ležalnika. Spati ni hotel. Ves čas sva se z možem hecala, kako bi bilo super, če bi povedal, kaj ga muči, da ves dan joče. No, zdaj vemo že veliko in veliko se zna sam zamotiti in iz jokajočega dojenčka, ki smo ga veliko prenosili, je postal prav nabrit mali fantek. Če se učiš za vaditelja vadbe v vodi, imaš opravka s trimesečniki, ki so v primerjavi z večino novorojenčkov precej konkretni. Sem mamica, ampak vedno ko grem na obisk k novopečenim mamicam, me ta majčkena in krhka bitja prestrašijo - ne upam si jih vzeti v naročje. Se mi zdi, da sem "pozabila", da so tako lahki, pa je minilo le malo več kot eno leto od poroda.  



Anonimen -> RE: "hecen problemček": zakaj me ni strah? (30.3.2007 14:26:37)

To je pa res problem![image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]

Daj no daj, zakaj se pa sekiraš zato ker te ni strah? Hm, kaj bi rekel Freud....

Ne, resno,

daj skuliraj se, živi in uživaj napre in če te pač ni, te pač ni, kar je itak dobro, ko se pa bodo začeli resnejši problemi (težave, skrbi) boš pa verjetno spet tako reagirala, ne s strahom, ampak s preudarnostjo!




kapica -> RE: "hecen problemček": zakaj me ni strah? (30.3.2007 17:23:15)

Ajajaj, Ronja, si pa res hecna no [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. A nimas kaksnega problema, da se z njim obremenjujes, ker imas prevec casa za razmisljat [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image].
Bos videla, da bos cudovita mamica, za vse bos poskrbela kakor je treba in kakor bos najboljse vedela, tvojemu detetu pa ne bo cisto nic manjkalo.
Jaz se tudi s tem ne obremenjujem kako bom kaj naredila, ker se mi zdi, da bo prislo vse samo od sebe. Tako da cisto prav razmisljas, da se ne obremenjujes. Boljse tako kto pa da bi delala paniko vsem v familiji.
Tako da ne rabis nobenih nasvetov, samo veseli se vsega lepega [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image].



Strawberrie Cherrie -> RE: "hecen problemček": zakaj me ni strah? (30.3.2007 19:01:40)

Evo, jaz se tudi nisem obremenjevala s tem - enostavno sem si rekla : saj bo šlo, pa je šlo. Sprva je dete res majhno in drobno, ampak nama je super steklo.
Veliko je samo v glavi, če si že vnaprej delaš neke nepotrebne strahove, potem imaš res zakomplicirano življenje.



Strawberrie Cherrie -> RE: "hecen problemček": zakaj me ni strah? (30.3.2007 19:02:44)

Ronja, a te lahk preko ZSja mal pocukam za rokav za kakšne vaje v vodi za našega skoraj4mesečnika - imamo vikend v termah, pa bomo kr dosti od maja naprej tam [sm=smiley31.gif][sm=smiley31.gif]



skuštrana -> RE: "hecen problemček": zakaj me ni strah? (30.3.2007 21:03:21)

Jaz sem bila ista[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] Ampak res do pikice ista. Nič strah, ne poroda, nosečnosti, dojenčka...In moram priznat, da je bilo vse super, od poroda - naraven, dojenja-brez problema, nega dojenčka- no problem,skratka vse je šlo po neki svoji naravni poti in mislim, da je prav tako. Je pa tudi res, da je bil naš otrok zelo nezahteven dojenček ter da sem poslušala njegove potrebe- dojenje na zahtevo, nošenje, če je jokal, sospanje od rojstva,...

Punca, kar tako še naprej, problemi se lahko rešujejo tudi v hodu, ne pa da se že 100 let prej sekiraš, potem pa do tega istega problema sploh ne pride, ti si pa že tono živcev porabil na razmišljanju o njem...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]



ronja -> RE: "hecen problemček": zakaj me ni strah? (30.3.2007 22:32:09)

Naja, saj ravno to je hecno, ker po navadi si predstavljam problem vnaprej in ga tudi vnaprej rešim. Ne da se sekiram zato, ampak mam pripravljeno rešitev (recimo, če bi me moj ljubi dečko[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/love.gif[/image] pustil, bi bila zelo zelo žalostna[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image], bi pa verjetno zvedela, zakaj, ne bi se mi pa svet podru, mislim, si predstavljam, da kako bi živela naprej, čeprav si sicer življenja brez njega ne predstavljam prav dobro... edino, če bi se mu kaj zgodilo, tega pa nimam rešenega, tako da tega mi ne sme naredit[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]). Je pa res, da se ne obremenjujem preveč s stvarmi, kaj bo če bo in kaj vse je lahko narobe... Če je kaka kriza, mi seveda ni vseeno, ampak se navadno zelo hitro poberem, sploh če vem, kaj naredit...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley20.gif[/image]

Sicer si pa probam predstavljat, kako bi kaj reševala, saj to si tudi zdaj, samo samo handlanje dojenčka se mi res ne zdi problem... Neprespane noči mogoče, čeprav glede na moj ciklus spanja zdaj in tudi sicer (spim 2-3 ure na dan), verjetno ne bo tak problem[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] recimo, se pogovarjava s fantom, kaj bi pustila otroku in kaj ne in pri katerih letih, pa da jo bova pustila kak večer pri tašči in šla v kino, da se malo spočijeva od nje ipd...

mene tudi previjanja ni strah[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] Pa nočem tega podcenjevat, samo se mi res ne zdi taka umetnost... Glih polomit ga ne moreš pri tem, če mu pa plenico prvič daš postrani, ti pač cote pokaka, pa kaj pol, opereš, ap je...

Glede poroda se res ne sekiram, bolj ko zlomljena stegnjenica verjetno ne boli, pa sem to preživela cel dan brez analgetikov in neimobilizirana, tak da... bo že, saj umreš ne od tega in kar se mene tiče, če vem, da ni nič narobe, me bolečine ne skrbijo (to je včasih narobe, ker potem nič ne jamram pri zdravnikih, potem pa mi ne ugotovijo pljučnice pol leta, recimo[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] ampak nekak se mi to ne zdi tako važno... - no, saj zdaj so jo in pozdravili tudi:) Vem, da bo bolelo in to ful, samo na to sem pripravljena, vsaj zdi se mi tako

zvesta, ko da mi misli bereš: tudi jaz se veliko bolj bojim pubertete, ko si naenkrat kreten za svojega lastnega otroka, pa tudi če si čisto ok... Tega se oba s fantom najbolj bojiva, da se ti potem recimo v kakih pomembnih letih odloči, da bo pa kar čistilka ali pa da začne kadit ipd... In ti ne moreš nič proti temu... nekak upava, da mogoče lahko kaj že prej narediš, pa ne rata tako... Saj nimam prav nič proti čistilkam, da se razumemo, samo zelo malo si jih dejansko želi bit čistilke do konca življenja... In za svojega otroka si pač želiš najboljše... Tak, da tega se tudi jaz bojim - ker sem inštruirala dosti najstnikov, pa vem, kako so takrat občutljivi in kako vidijo svoje starše...

Skrbi me edino, kako bo najina [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/kuza.gif[/image] sprejela novega člana (oz. članico, po vsej verjetnosti, povem po 3D UZ za ziher[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]). In se na to tudi pripravljava: vprašala sva strokovnjake za vedenje psov, se pozanimala pri pediatrih, kako je zdaj s tem, koliko sta lahko skup, fant ji bo nesel polulano plenico domov, da se navadi vonja, vse pohištvo bova prestavila že mesec prej, da ne bo tega povezovala z otrokom (ker bo verjetno njena košara malo drugje stala, sicer ne čisto na drugem koncu sobe, ampak vseeno, ziher je ziher... Potem jo če je le mogoče peljeva kam h kakim otrokom, ker se jih psička na spl. boji, ker jo cukava, ampak hec je to: nikoli jih ni marala oz. je bežala pred njimi, zdaj jo pa zanimajo![image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] ko da bi naju nekdo hotel potolažit, da bo vse ok;)





Jessy -> RE: "hecen problemček": zakaj me ni strah? (30.3.2007 22:46:41)

Ronja, popolnoma te razumem. Sama sem se počutila točno tako kot si ti napisala. Enostavno me ni bilo strah. Nekako sem vedela, da bo šlo vse vredu, da jo bom znala prav prijet in vse kar spada zraven.
Na splošno sem človek, ki ne komplicira in ko smo doma imeli pripravljeno sobico in so bile omare polne opranih in zlikanih cunj zame ni bilo več skrbi.
Meni je bilo vse spontano! Full je bilo lepo!



ronja -> RE: "hecen problemček": zakaj me ni strah? (30.3.2007 22:55:50)

pravatečka, mene bo tudi pri drugem skrbelo, kako naj naredim, da ne bo prva/i ljubosumen/na... To me že zdaj malo skrbi, pa še prvi ni ven prišel;)

anonimna, ja, sem taka kot sem, ampak se pač trudim, da bi bila čim boljša. In včasih ne vem, če sem ok ali bi bilo kaj boljše spremenit - takrat vprašam: tiste, ki so mi blizu, če pa tudi oni ne vejo, potem pa še kje drugje... Saj ni nič narobe, če se trudiš spremenit na boljše... Saj se mi zdi, da sem taka čisto ok, ampak če delam nekaj narobe, hočem to vedet in popravit, zakaj bi delala napako, če jo lahko preprečim?

druga anonimna, se strinjam, da to ni isto, tudi vem, da ti otrok obrne svet na glavo in da ti sploh na začetku pobere ful energije in si ves čas zmatran. Nimam kake idealne podobe o mali pridni štručki v rokah,se še predobro spomnim svojega ljubega bratca, ki se je prejokal cele noči (mel je krče in hemeroide in se je res VES ČAS, AMPAK RES VES ČAS, SPLOH PONOČI, samo DRL, DRL, DRL![image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image]), ,ami ga je skoz nosila po rokah, vendar je kljub temu jokal, to mi je jasno, da če je bolan, da se bo jokal, pa če ga z zlatom posujem... (no, saj mu bi bilo tudi sicer dosti vseeno za zlato, samo tak se reče[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image])

Zato sem tudi napisala, da si zaupam, da ga bom potolažila, če bo zdrav, če je bolan, joka pa pika, tu nimaš kaj, tudi mi nismo vedno najboljše volje, ko smo bolani,oni pač to tak pokažejo...

Mislila sem bolj na samo ravnanje z otrokom: na to, da bi se bala, da ga bom poškodovala ali narobe prijela, ali da ga ne bi znala previt in podobno... Te male zadeve... ne vem, ni me strah, da bi zdrobila tisto drobno bitjece, fanta je bolj, recimo in druge mamice, ki jih poslušam, da so se bale, ker je tako krhek...

pa nisem nikjer rekla, da mama, ki ne ugane otrokove želje iz očk, ni dobra mama! Sploh ne, vsaka mama, ki SE TRUDI uganit otrokovo željo iz očk, je dobra mama, po moje... Ravno zato se mi pa zdi, da ne morem ne vem kaj zasrat, da je važno, da ga maš rad inmu to pokažeš (to pa se mi nekak zdi, da bi že znala... če kaj znam, je to bit nežna[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image])

strah me  je edino tega, da bi imela ful mirnega otroka, se mi zdi, da ne bi znala z njim, z enim malim divjakom se čisto vidim, z mirnim pa se ful bojim,da bi bila preveč energična, da mu ne bi pustila njegovega tempa, nenamerno, seveda. No, saj če to vem, bom pač pazila, samo se bojim, da bi me zaneslo, ko bi hotela svašta z njim početi, on/a bi pa bil rajši sam in mel mir... no, saj glede na brce je to malo verjetno[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]

misska, saj imaš prav, hehe, samo nočem "bit pametna", pa da bi me pol to usekalo nazaj[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]

kapica, ti maš tudi prav, dejansko nimam kakega boljšega problema[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image], fino meni, a ne?[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] No, zdaj ko sem malo ozdravela, se mi čisto trga od energije in vsega, potem pa mam čas mislit svega i svašta... Moje telo ni več navajeno na take količine kisika in energije - samo zame in za [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image], hehe[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Ja, kaj češ, eni pač nismo panični po naravi, tut taki moramo živet[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]

londonparis, komot, samo zdaj še nimam licence, zdaj se šele učim, septembra bom dobila uradno licenco, do junija pa bom naredila vse izpite (praktični in teoretični del), ker potem itak ne bo časa, moja štručka se je namreč napovedala za 30. junija[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Sicer se ti splača it v tečaj, se majo prav fajn tam in mamice in dojenčki, je 1x na teden, 10 tednov, ravno s 4 meseci lahko začnete in ravno zdaj so se začeli tečaji[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image].

skuštrana, bom upoštevala nasvet, bomo sproti reševali, kar bo prišlo[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image], ne vem zakaj mam tak občtek, ko da bom slej ko prej že vedela, kaj otroček hoče, če pa ne bom vedela takoj, pa tudi nič hudega, saj pri psu tudi ne veš takoj, potem se pa naučita pokazat drug drugemu... Pa vseeno ve, da ga maš rad...

Recimo si ne predstavljam pa, kako bi se podstopila ravnanja z downovčkom. Sva se pogovarjala s fantom, kaj bi naredila, če bi se nama rodil prizadet otroček in sva se strinjala, da bi ga seveda najprej probala met in skrbet zanj po najboljših močeh, prebrala bi si kaj o bolezni, samo vseeno si ne predstavljam... In ful občudujem mamice, ki znajo delat s temi otroci, da so srečni in zadovoljni kljub omejitvam. Za normalnega otroka pa se mi res ne zdi tak problem... Saj kdaj pa kdaj ga tudi lahko komu poturiš, da se malo oddahneš, ne?[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]



ronja -> RE: "hecen problemček": zakaj me ni strah? (30.3.2007 23:00:08)

Jessy, hvala in tudi vsem ostalim, sem se malo bala, da me boste vse spljuvale, kaj si predstavljam, da materinstvo ni kar tako in da kaj sem tako samozavestna brez kakršnekoli osnove... No, upam, da bo tudi pri meni tako kot pri vas, hihi[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]

Tudi jaz ne kompliciram, edino, na kar sem občutljiva je to, da se lahko vsak dan stuširam oz. umijem, ostalo pa sem prilagodljiva, če par dni ne morem it spat, ker mam delo, pač ne spim, če ni hrane, pač ne jem, če me kaj boli ali sem bolana, pač potrpim, ne vidim razloga, da bi zaradi česa takega morala bit sitna in slabe volje... Zdaj sem skoz bruhala, vsak dan, 6 mesecev, pa sem bila vseeno večino časa prav zadovoljna[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image], zato se mi zdi, da bom tudi to sfolgala, pa itak sem se odločila, da bom mela nezahtevnega otroka, hehe[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]



Anonimen -> RE: "hecen problemček": zakaj me ni strah? (30.3.2007 23:03:19)

IZVIRNO SPOROČILO: Jessy

Ronja, popolnoma te razumem. Sama sem se počutila točno tako kot si ti napisala. Enostavno me ni bilo strah. Nekako sem vedela, da bo šlo vse vredu, da jo bom znala prav prijet in vse kar spada zraven.
Na splošno sem človek, ki ne komplicira in ko smo doma imeli pripravljeno sobico in so bile omare polne opranih in zlikanih cunj zame ni bilo več skrbi.
Meni je bilo vse spontano! Full je bilo lepo!


Pri meni je bilo enako.



majas -> RE: "hecen problemček": zakaj me ni strah? (30.3.2007 23:27:46)

Tudi jaz se z marsikatero strinjam, točno tako kot je napisala Jessy.

Potem pa vse veš in znaš kot da si to že miljontičkrat delal.

Pa čimlepšo nosečnost  [img]http://www.cosgan.de/images/more/bigs/c032.gif[/img]



ronja -> RE: "hecen problemček": zakaj me ni strah? (27.7.2008 14:51:04)

Hehe, no konec koncev je res šlo vse čisto spontano, nič mi ni bilo težko skrbet za tamalo, kolikor se spomnim, tudi vstajat ponoči ne, saj sva mela zibko zraven postelje in sem jo pač vzela k sebi, dala na prsi, pa je bilo, na začetku sicer boleče, apak je šlo. Sem pa vedno kar vedela, zakaj joka in v naročju se je vedno takoj potolažila. nisem imela izkušenj s tem, da bi se mi jokala in jokala in je ne bi mogla za nič na svetu potolažit - v mojem naročju ni jokala - če sem jo hotla odložit, je pa bila seveda druga stvar[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image].  Tak da sem jo pač veliko cartala - v bistvu je bilo veliko bolj enostavno kot sem si predstavljala.

Trenutno se ukvarjam s tem, kako naj čim bolj zmanjšam ljubosumje, ko bosta dve, tega me pa je malo strah[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image], mam pa še par mesecev, da se pripravim...



glen -> RE: "hecen problemček": zakaj me ni strah? (28.7.2008 9:59:35)

Mene tudi ni bilo ničesar strah.
Niti poroda niti kako bom pol skbela za malo štručko.



Anonimen -> RE: "hecen problemček": zakaj me ni strah? (28.7.2008 10:02:01)

Strah te ni,kr si že pred kratkim rodila.vsaj mislim da zaradi tega.



ronja -> RE: "hecen problemček": zakaj me ni strah? (3.10.2008 15:37:34)

Anonimna, hehe, to temo sem odprla pred prvim porodom. No, zdaj me tudi ni strah, ampak zdaj vem, zakaj me ni[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]



madejka -> RE: "hecen problemček": zakaj me ni strah? (3.10.2008 15:42:42)

Ronja pa nisi ti včasih k nam julijkam 2007 pasala? Nič se več ne oglasiš[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]
Kak fajn, da boš hitro imela spet [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image] Lepo nosečnost ti želim zdravo [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image]



ronja -> RE: "hecen problemček": zakaj me ni strah? (6.10.2008 12:35:32)

madejka, hvala! To si res želim, ja, zdravo nosečnost, pa je do zdaj še nisem mela možnosti izkusit - ampak saj veš, kaj pravijo, v 3. gre rado, hehe. NO, mal pavze vmes bo tudi dobrodošlo[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image].
Ja, res je mala Ronja pokukala na svet julija, uradni rok je imela sicer 30.junija, ampak sem itak vedela, da ne bo tako hitro, ker konec sept. ni bila narejena, mudilo se ji pa tudi ni čisto nič[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. Se bom kaj oglasila!



Stran: [1] 2   Naslednja stran >   >>