|
tjaga -> Dnevnik novopečene voznice (30.3.2007 19:49:58)
|
HURRAAAA, DOBILA SAM VOZNIŠKO DOVOLJENJE
Končno lahko vozim svoj avto, ne da bi mi inštruktor non Stopp onavljal: „Pazi! Napačna smer. Pazi, pešec…. Ali kaj podobnega. Ni mi jasno, kako sem ga težaka sploh prenašala dve leti.
8. marec
Avtošola je za mojo opravljeno vožnjo priredila zabavo. Inštruktorji so bili ganjeni. Eden je celo dejal, da bo v cerkvi plačal mašo zame. Zdelo se mi je, da je imel eden solze v očeh, drugi pa je rekel, da se ga bo od sreče napil. Zelo prijazni fantje, čeprav se mi zdi, da moj izpit le ni tak vzrok za praznovanje.
12. marec
Kupila sam svoj prvi automobil! Nažalost sem ga morala pustiti v salonu, da mi zamenjajo zadnji odbijač, ker sem namesto v prvo, dala v “rikverc”. Nimam prakse…šele prvi teden vozim.
14. marec
Končno, avto sem dobila! Bila sem tako zelo zadovoljna, da sem se odločila odpeljati malo po mestu. Verjetno so se tako odločili tudi drugi, saj se je v kratkem za mano naredila kolona avtomobilov. Trobili so kot nori…verjetno je bila to kolona svatov in sem se jim pridružila, zmanjšala hitrost s 15 na 10 km na uro. Po vsej verjetnosti jim je bilo všeč, saj so začeli trobiti še močneje.
22. marec
Moji sosedje so fantastični. Napisali so veliki napis "PAZI SOSEDA MANEVRIRA!" in dali so mi najveće parkirno mjesto, otrokom pa so prepovedali igranje, dokler se jaz ne sparkiram. Predvidevam da zato, da me ne bi motilo. Kako dobri ljudje so to!!!
30. marec
Vozniki okoli mene non stop trobijo, mi mahajo in kažejo nekakšne znake. Menim, da je to sicer zelo ljubeznjivo, vendar hkrati nevarno. Neki tip mi je nekaj govoril, pa ga žal nisem razumela, saj nisem gumba za odpiranje oken. Ni manjkalo veliko, pa bi zbila pešca. Še dobro, da sem vozila s svojo potovalno hitrostjo….15 na uro.
10. april
Malo so čudni ti vozniki. Ne samo, da mi stalno mahajo, pravzaprav neprestano tudi nekaj vpijejo. In še vedno ne vem, kaj točno vpijejo, ker še vedno nisem našla gumba za odpiranje okna. Mogoče mi želijo povedati kaj pomembnega. Po moje bo kar držalo, saj sem slišala enega, ki mi je vpil: “Pojdi domov!” In ni mi jasno, kako je vedel, da se peljem domov. Ko bom našla gumb za odpiranje okna mi bo bolj jasno, kaj mi poskušajo povedati.
19. april
Ponoči je mesto slabo osvetljeno. Danes se šla prvič ven zvečer in sem morala imeti stalno prižgane dolge luči, da sem sploh kaj videla. Očitno so se tudi vozniki, ki so vozili meni nasproti, strinjali z mano, saj so tudi oni takoj prižgali dolge luči. Edino česar ne razumem je dejstvo, da so stalno trobili. Verjetno so hoteli prepoditi pse in mačke…kakšni čudaki.
26. april
Danes sem imela prometno nesrečo. Zapeljala sem v krožno križišče. Bilo je veliko avtomobilov (najmanj štirje) in nisem še vešča v prehitevanju. Nikakor nisem mogla priti ven. Krožila sem in krožila, iskala možnosti za izhod. Od kroženja se mi je zavrtelo v glavi in zaletela sem se v spomenik na sredini krožnega križišča. Morali bi omejiti število avtomobilov v krožnem križišču samo na enega.
3. maj
Nimam sreče. Nesreča se me kar naprej drži. Danes sem šla po avto v garažo in ko sem hotela zapeljati na cesto, sem se zmotila in namesto zavore sem pritisnila pedalo za plin. Zadela sem avto, ki je ravno tedaj pripeljal mimo in mu razbila celo desno stran. Pravo naključje je bilo, da sem se zaletela ravno v mojega inštruktorja vožnje. Dober človek…čisto brez besed. Stalno sem ponavljala, da sem jaz kriva, on pa se je le držal za glavo in govoril:“O Bog oprosti mi!“ O Bog oprosti mi!“
|
|
|
|