|
beba76 -> RE: avguštine (28.5.2007 22:25:36)
|
Pozdravljene!
Me dolgo ni bilo, a sem vas na hitro prebrala, saj ni blo panike, ker niste veliko načvekale.
Pri nas se je prejšnji teden v sredo zgodilo najhujše, kar se je lahko po tistem, kar se je zgodili babici. V sredo zvečer je umrla, v soboto smo imeli pogreb[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]
Kako se počutim, vam bo znano, ko boste prebrali ta stavek: babica mi je pomenila vsaj toliko kot mama, ne, še bolj sem bila navezana nanjo, saj sem vsa leta živela z njo - naši so se preselili, ko mi je bilo 11 let, jaz sem šla od babice pod prisilo pri 15. letih. Od takrat sva bili sosedi in vsak dan sva se videli vsaj 1x, po navadi pa še več. Moji otroci so ji bili vse, ona pa njim... Ne morem več pisati, ker boli, boli, boli[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]
Kdaj bom prišla k sebi, ne vem. Zdaj nimam obstanka doma, cele dneve sem pri kolegicah in te se me bodo slej ko prej tudi naveličale. Strah me je, da bo babica samo enkrat prišla, da se bo kar pojavila pred mano. Vem, da je to noro, a si ne morem pomagati. Jutri grem malo do dohtarja, da me reši teh fobij.
Zakaj ta strah? Ko je babico zadela kap in je v gozdu padla, sem jaz to čutila (telepatija - ne vem, če verjamete v to). Prav slišala sem jo, kako jamra in me kliče, čeprav je bila ene 400m od mene, pa še v hiši sem bila, da jo je bilo nemogoče slišati. A jaz sem jo! Pa ne me napotit v norišnico, prosim, ker je to res, sem bila čist prisebna, budna, pri zdravi pameti.
Če sem vas zamorila, se vam globoko opravičujem, danes sem po enem tednu na računalniku in moram se vam izpovedati. Komu, če ne vam...
|
|
|
|