|
Misek -> RE: Ultra tezka/lahka?! uganka (13.5.2007 18:02:32)
|
IZVIRNO SPOROČILO: maruškaŠ
Niti ne, ker je poznal moj odnos so tega že od začetka in ga tudi sprejel. Z njegove strani pa je čisto popolnoma enako in tudi to vem že od samega začetka.
Vsi vemo kaj je dovoljeno in kaj ni dovoljeno. Vendar kljub temu, vsak od nas v zivljenju prej ali pozneje naredi nekaj kar ne bi smel in zaradi cesar mu je zal. Zabetonirano stalisce : kugri in ven, ne dovoljuje priznanja, pogovora, kesanja, rasciscevanja. In oseba, ko se najde v taksni situaciji, namesto da ima moznost partnerju povedati, se pogovoriti, resiti zadevo je prisiljena skrivati dejanje, skrivati slabo vest itn. To v vsakem primeru ne deluje pozitivno na zvezo, saj se spremembe pri partnerju obcutijo. IMO je dalec pametnejse vzeti si cas, pogovoriti se, premisliti in sele potem ukrepati. Ce je situacija taksna, da lahko gresta naprej, super, ce ni, se pakirajo kufri in zopet super.
Ce nekdo rece, da bi svojemu partnerju spregledal prevaro, v svoji glavi ima scenarij, ki je za njega "sprejemljiv" oz. "opravicljiv". Meni je sprejemljiv scenarij, da to je prevara, ne varanje, da mi sam pove, pojasni in razlozi, da mu je jasno, da je naredil napako in zagotovo ve, da si zeli ostati z mano v monogamni zvezi. In vse to se ne pomeni, da podpiram varanje, ali, da mi je varanje nekaj normalnega in sprejemljivega. Pomeni mogoce, da nevem koliko let mojega zivljenja s tem partnerjem ni mogoce pokopati z enim seksom ali zaradi enega seksa. Pomeni mogoce, da tisto kar sva z leti stkala prenese napako, tudi veliko, ne da bi se zdrobilo na koscke. Pomeni mogoce, da je napaka mojega moza lazja, kot trauma najinega mojega otroka pri "kufrih". Pomeni mogoce, da zaradi tega in onega moj ego ni prvi in edini, ki ga upostevam. In pri vsem tem je popolnoma mogoce vzeti v obzir mejo do patoloskega. Spodrsljaj, napaka je eno, patolosko obnasanje, ne glede na to ali govorimo o alkoholu, prevarah, udarcih je nekaj povsem drugega. Metanje vsega v isti kos govori samo o nesposobnosti razmejevanja le teh. Ali o nezaupanju do nas samih, da bomo stopnjevanje necesa preko meje ko nastopi patolosko, prepoznali.
Nekdo je napisal, da je dopuscanje moznosti, da bi partnerju spregledali prevaro samo strah, da ne bi ostali sami. Mogoce v nekaterih primerih, ne pa v vseh. Bivsega moza sem bila povsem sposobna "prositi", da naj se spakira, pa me ni niti prevaral, niti nic podobnega. Enostavno ta zakon ni bil tisto kar sem si jaz zelela od zakona. In sedaj, ko imam leta in leta tocno tisto kar sem si od zakona zelela, me prepricujete, da je pametno brez pogovora, brez premisleka zavrci vse, samo zato ker ga je drugam namocil? In potem prebolevati ga? Ma ce ze moram nekaj prebolevati, raje in lazje prebolim, da ga je nekje namocil, ker ce gremo sedaj secirati po logiki nekaterih piscev ( doma se lahko sprazni) lahko se ugotovimo, da nas moz vara, ko drka gledajoc nage zenske v eroticnem casopisu - lahko smo si na jasnem, da nimajo samo nas, njihove partnerke v mislih ali fantazijah pri tem pocetju. Z druge strani, bi "zagovorniki kufrov" bili povsem zadovoljni in neprizadeti, ce bi partner nekaj mesecev intenzivno mislil in sanjal o drugi osebi, vendar z njo ne bi seksal? Je varanje res samo dejanje?
|
|
|
|