|
itata -> RE: Februarčice (17.10.2007 8:53:55)
|
jutro...
je blo kar naporno popoldne. nisem zihr, da je rabil prav oporo tale moj, ampak mi je prav na polno težil eno uro kokr, da sem ga jaz prisilila zdej v vse to. pa na pol spakiral, da gre pa mi ne vem kaj še vse zmetal v glavo... pa da se je otroku odpovedal pa kaj sem jaz razmišljala se spuščat v tako zvezo pa zakaj je zdej k sem dosegla svoje pa tko nesrečen pa še na sodišču se more kregat kdaj bo otroka videl - da to ni normalno in da sem mu možgane oprala, zdej k je pri meni sem pa skoz tih in nič več ne pametujem. sej velik prenesem, ampak to je bil pa višek. sem šla pa kar lepo na vse ali nič. sem mu čist umirjeno razložila, da sem mu tko svetovala kot sem mislila, da je prav. da tudi jaz se ne bi nikoli več tko odločila kot sem se in, da če je tko nesrečen ga ne morem itak obdržat niti prisilit, da me ima rad, če misli, da sem tak hitler in sem mu sprala možgane... pa da če misli, da je blo zame to vse skupi tko luštn se ornk moti in, da sem vmes trpela k hudič in da verjetno da sem ga imela zlo rada ali /in sem bila zelo neumna... pa seveda, da razumem, da mu je težko, ampak da se bo pa tudi on moral malo potruditi za otroka in zame (in nerojenega otroka) in ne kar pričakovat, da bo čez noč spet srečen. no in pol k sva si vse povedala, se je ulegel na kavč, sva gledala tv in se pogovarjala druge zadeve. par PONOVNO polnih škatel njegovih cunj ima sredi sobe - zakaj ni šel ne vem... si jih naj kar sam pospravi če želi, silit ga ne mislim. spal je na kavču spet - ne bi vedela točno zakaj, je rekel, da mu tko paše.
sekiram se ne več (al pa vsaj ne preveč). bom še mal potrpela pa upam, da se bo počasi pomiril in se unesel. ampak kriva pa nisem jaz za vse to in ga prisilila v vse to... del odgovornosti bo moral pa kar lepo sam prevzeti. če pa ne bo šlo, sem pa nazaj na planu, ki sem ga imela že prej (je bil čist ok in zelo ne-stresen!!) in bom sama zvozila. kruto, ampak resnično. sej je res, da zmeri neki prenašamo in se prilagajamo... sam mamo pa tud svoje meje vseen. če je tko otročji in ne razume, da je SAM ravno toliko kriv in se je SAM odločil kot se je in, da te v take zadeve ne more nihče prisilit in se je odločil, da bo zdej tečen na polno, da se ga čimprej naveličam (upam, da je blo to v afektu, ker sem rekla, da mu ni treba nič čakat, ker če hoče it, lahko gre kadar želi, ne rabi čakat, da se ga jaz naveličam...), pol mi bo bolš brez njega. pa razumem, da mu je težko pa da ima danes sodišče in prvič stike popoldne (ne vem a sam al bodo kar lepo spet vsi skupi) pa jutri rojstni dan pa tko naprej... bom se tudi jaz potrudila pa bomo videli.
tko da hvala vsem za mnenja in spodbudne besede. s temle bom zaenkrat zaključila to temo in počakala kako bo. če bo zlo hudo bom že povedala... preveč pa upam, da ne bo.
drugače počutje kar ok. spala sem ful danes, tko da je bolš. službica je gužva... moram se mal več z mojo nosečnostjo baviti in se mentalno pripravljat... sem to mal zanemarila. pa ne smem se pustit tolk nervirat, ampak tud mal nase mislit. jedla sem slabo zadnji teden in sem vmes še clo eno kilo shujšala... ni to dobr. sej upam, da sem jo že nazaj dobila. sem čez vikend SKOZ jedla[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] bom preverila.
pridne bodite!
|
|
|
|