|
živa -> danes sem ćisto scagana (29.5.2007 21:41:07)
|
Da se vam izpovem.
Mali je pri 16 mesecih fasal angino, prvič smo na antibiotikih. Da je mera polna, definitivno ni tip otroka, ki bi tudi pri 40 vročine čisto preč ležal v postelji, kje pa. Vročina mu je danes proti jutru padla, tako da je zjutraj sploh ni več imel, proti večeru pa 38 v ritki. Apetita ni imel, popil je nekaj, vendar manj kot navadno. Obnašal se je pa ako, da sem jaz čisto preč, malo od presenečenja, malo od fizičnega napora in malo od psihičnega šoka. Večinoma sem ga potrpežljivo prenašala, ker sem vse pripisovala njegovi bolezni, čeprav se mi zdi, da gre za čisto izsiljevanje.
Vedno je zaspal v svoji postelji, niti skučajno na rokah ali v naročju. Danes popoldne mi sploh ni hotel spati, ampak je uro in pol tulil in hlipal, medtem ko sem ga crkljala, mu prigovarjala, ga celo nadrla, ga pustila na tleh in se umaknila iz sobe (sicer bi se meni zmešalo), pa ga spet tolažila, ga božala, zibala, dajala flaško, mu pela ... Nič .Tuljenje in hlipanje. Enaka zgodba ob dajanju sirupa (že zdaj me je groza, ker ga moram ob pol treh zbudit). Zvečer je bil doma še mož in zgodba se je ponovila. Nazadnje je zaspal pri nama v postelji, pri tem vsako sekundo odpiral oči in preverjal, če sva še poleg njega, in ko je s tem prenehal, sva ga prestavila v njegovo posteljo.
Do zdaj pri nobeni bolezni nismo imeli takih problemov. In kot me po eni strani jezi, da sem se mu pustila v tolikšni meri sprovocirati, se po drugi strani sekiram, ker sem mu kljub njegovi bolezni nekajkrat zelo strogo in ostro povedala, da je dretja dovolj, in ga pustila, da je cepetal in tolkel po tleh.
Ima še katera take izkušnje? Rabim malo tolažbe. Sploh ker sem noseča in me vse še bolj meče iz tira.
Lp,
živa
|
|
|
|