|
Drnula -> RE: Junijke 2007 (6.11.2007 0:25:37)
|
Ste čveke, jaz vam ne sledim več sproti.
Tko da nisem iskala kdaj ste določile termin za naslednje srečanje ... kje in kdaj torej?
SpelaP - sem se naposlušala [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] , tudi meni je všeč tale muzika
Ronja - Igre z [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] .... zelo podobno ...zelo rada ima, ko jo dvignem da gleda čez mojo ramo in greva čez stanovanje in pregledava če je še vse na svojem mestu, malo potipava in po potrebi malo premakneva stvari, obužuje ko ji hočem pojesti rokice ali trebušček - se zelo smeji, ali ko jo nežno z brado žgečkam po rebrih, ko se skrijem za kaj in naglas pokukam ven KU-KU, ko ji vztrajno igrivo ponavljam, da česa ne sme .... ne-ne-ne-ne ... recimo ko me cuka (mala nagajivka že razume ! da nagaja), smešno se ji zdi če simuliram kihanje, enkrat sem nekaj izpljunila in se je ful zasmejala in če simuliram nekaj podobnega ji je še vedno smešno, rada ima že z mojo pomočjo telovadi z rokicami in nogicami ... gori - doli - gori - doli - naaaaokoli, všeč ji je tudi diči diči diča (na kolenu ali pa prekrižam noge in jo posadim na gleženj tako, da je s trebuhom naslonjena na nogo in jo držim za rokice in premikam nogo gor in dol), zelo zelo zelo rada ima, da jo pustim da vstane na noge kadar je v mojem naročju in jo primem z obema rokama pod pazduho in jo v smislu plesanja vrtim levo desno in pojem (to ji je res strašno všeč), rada ima da se trkneva s čelom buča-buča-buča-trk (to takoj ve za kaj gre in se prav naštima) ... sama se veliko igra na tleh pod visečimi igračkami, zelo rada se upira z nogicami na 'šprikle' z obešenimi igračkami, odbrca dol s podloge in zadnje dni se celo kotali iz hrbta na rebuh in nazaj in se zadovoljno smeji, ko ji rata ... itd. kar si zmislimo sproti.
Sem pa probala foro s plenico, ki jo hoče požreti [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] pa me je tako gledala, da sem se počutila prav trapasto [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] .
Tole me je spomnilo na eno zgodbico od mojega sodelavca, ki ima predšolskega sinčka. Rad napiše kako prigodo, mislim, da ne bi zameril če eno prilepim semle, naslovil jo je Očetovska ponižnost in Muca C:
Starši smo deležni dnevne torture in kroničnega pomanjkanja časa. Presenečenje, da v resnici le imaš čas pride takrat, ko mulac odide za dan ali dva na kakšen dopust. To presenečenje traja ravno do njegovega prihoda, ko se spremeni v pereče spoznanje, da je tvoj čas odvisen od muh mulca, ki vedno in res vedno nekaj hoče.
In to spoznanje je grozljivo. Ne samo, da lahko v času njegove odsotnosti dlje in kvalitetneje spiš (ker ni nikogar ki bi se ti slinil po obrazu sredi noči, te brcal v občutljive dele, porival palce pod veke, ali te izrival s postelje...), tudi doma lahko več narediš. In se pri tem še spočiješ!
Ko pa je doma...
Grozno. Poleg vse oskrbe, delaš še stvari, ki so se ti od nekdaj zdele, milo rečeno, bebave. Spuščaš zvoke, impersonaliziraš razno razne živali, ljudi, igrače, oponašaš živali, pripoveduješ in si izmišljaš si zgodbe... vse to seveda takrat, ko si zaspan, utrujen, ko se ti nekaj grozno mudi, ali pa bi rad samo gledal televizor.
Očetovstvo/starševstvo je grozljivo težka zadeva.
In ne konča se samo z izkoriščanjem med utrujenostjo, neprespanostjo in drugimi podobnimi zlorabami..
Povrhu vsega si deležen še ponižanj. Čisto res.
Recimo...
Kako težko je pripraviti mulca, da pospravlja igrače za seboj (brez pretiranega izkoriščanja svoje večje fizične moči) vedo vsi starši. Potrebno je pregovarjanje, podkupovanje, moralno izsiljevanje in ustrahovanje.
Izkaže se, da ustrahovanje še najbolj deluje.
Ustrahovanje je sestavljeno iz preprostega psihološkega pritiska na izgubo osebne lastnine. V stilu: ”Če igrače ne bodo pospravljene, jih jutri ne bo več”. In to podkrepiš z neko znano informacijo. Recimo, on dobro ve, da mu bo Muca C. odnesla copate, če jih ne bo pospravljal. V poizkusu psihološkega pritiska in v trenutku inspiracije, sem mu zagotovil, da bo Muca odnašala tudi igrače. In to vse tiste igrače, ki so očitno nepospravljene ali neurejene.
In nekaj časa je grožnja delovala!
Potem pa lepi dan reče: ”Očka! Meni se pa zdi, da Muca Copatarica ne obstaja! ”
Po neugodnem trenutku tišine, polnem vizij, kako spet pospravljam njegove igrače, sem ga vprašal zakaj tako misli.
”Ker je še nisem videl!! In če je nisem videl, potem je ni!”
Kako naj se kosaš s takim argumentom? Pa sem ga pohvalil, ja da je to sicer povsem res, da moramo res verjeti samo v stvari, v katere se sami prepričamo, ampak ta Muca pa ZANESLJIVO hodi naokoli in jemlje igrače.
Pa je rekel: ”Prav, pa ji narediva past!”
Pri tem je mislil na trik s škatlo in paličico privezano na vrvico, ki sem mu ga pokazal ta dan. To je bila še ena skupina tistih bebavih trenutkov, ko držiš v rokah lego kocko, se obnašaš kot da je ptič, spuščaš zvoke kot da si ptič, glasno goltaš navidezna zrna koruze, ki so kao posuta okoli in pod škatlo (pastjo), porineš lego kocko - ptiča pod dvignjeno škatlo in se glasno mastiš z še več navideznimi koruznimi zrni, ki so kao pod dvignjeno škatlo, takrat pa mulac potegne vrvico in ko pokrov/škatla pade čez navideznega ptiča, spuščaš še zvoke ujetega ptiča...
Na neznansko veselje mulca, ki zahteva kdo ve koliko ponovitev. Pa z ISTO lego kocko znova in znova impersonaliziraš lačnega, jedočega in sitega a ujetega ptiča...
Potem pa ta ideja o pasti za Muco.
Pa ga vprašam, no muce ne jedo koruze, kaj pa jedo? In izstreli ”PTIČKE!”.
No, to je vedel.
In potem znova, ne vem katerič že, postavim tisto škatlo/past in dam spodaj tisto isto lego kocko, ki je celo dopoldne služila kot simulirani ptič.
Pa mi očitajoče in razočarano reče: ”Ja zakaj pa v past daješ LEGO kocko!”
In, ne vem že katerič, izpadem totalni kreten. In to v očeh štiriletnika... Skratka, izkazalo se je, da je res hotel ujeti Pravo Muco Copatarico. In to samo zato, da mu potem ne bi bilo treba pospravljati igrač.
Grozno, kaj me še čaka...
Glede športanja - jaz tudi nisem pretirano športen tip. Najbolj mi ustrezajo dolgi, hitri sprehodi, izleti ... skratka hoja. Nekoliko še kolesrjenje in tek na smučeh. To dvoje je skoraj čist odpadlo zadnje čase. Lahko bi rekla, da je moja rekreacija zadnje čase skrčena na aktivnosti okrog hiške in seveda Nece.
Glasba za [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] - ? Ne vem kaj ima najraje, posluša kar poslušam jaz. Zagotovo ji niso všeč glasovi drugih dojenčkov, ki jo znajo celo spraviti v jok - ? ni mi jasno zakaj, ampak tako je.
|
|
|
|