Noče v vrtec (Polna verzija)

Forum >> [Otrok] >> Vzgoja



Sporočilo


mamci -> Noče v vrtec (26.6.2007 9:02:40)

Imamo blazne težave s 3-letnikom. Namreč pred dvemi meseci smo dobili novega družinskega člana katerega
je mali sprejel z veseljem in vedno izkazuje neskončno ljubezen in predanost naši malčici.

Obstaja pa druga plat tega, ki me dobesedno spravlja v obup.Tamalemu se je čisto utrgalo, noče v vrtec, zjutraj je GROZZZA, še pol dneve se prejokam in presekiram zaradi tega, odgovarja, ne posluša, ne sodeluje, dere se skos in vsepovsod, izsiljuje, ne uboga, zamahuje proti nama, meče kamne v naju,.....
Naj povem, da smo malega pripravljali na prihod novega člana, da smo se in da se z njim ukvarjamo 100% in več (dobro, da je dojenček priden in da je in spi). To se dogaja dnevno in skozi ves dan. Z njim smo se že od malega
vedno zelo ukvarjali (naj povem, da mi je tudi vzgojiteljica v vrtcu povedala, da se to dogaja delno tudi zaradi tega!!!).
Vem, da doživlja krizo, oba se zelo trudiva zadevo pomiriti vendar ne gre oz. vsak dan je huje. Ne pomaga več mirno govorjenje, dretje, pregovarjanje,tudi po prstih jih dobi.
Res sem obupana, prosim povejte, kako ste zadevo uredile pri vas.

Kako uredit zadevo, da bo zanj dobro, ker se mi srce para do konca!!!
Sam ne mi rečt, da bo zadevo šla samo od sebe, ker ne zdržimo več.
hvala.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]




piščanc -> RE: obupana do konca (26.6.2007 9:34:02)

IZVIRNO SPOROČILO: mamci
Obstaja pa druga plat tega, ki me dobesedno spravlja v obup.Tamalemu se je čisto utrgalo, noče v vrtec, zjutraj je GROZZZA, še pol dneve se prejokam in presekiram zaradi tega, odgovarja, ne posluša, ne sodeluje, dere se skos in vsepovsod, izsiljuje, ne uboga, zamahuje proti nama, meče kamne v naju,.....


to se ni zgodilo čez noč in prihod člana ga tega ni naučil. najbrž ste imeli prej samo večjo toleranco glede njegovih izpadov in te sedaj bolj moti, ker nimaš ne časa, ne želje se s tem ukvarjat. slabo voljo pač mora nekako pokazati.

pomaga ljubezen, doslednost in pozitivna vzgoja, premisli kaj je res nujno potrebno in kaj je pretiravanje v kaznovanju. če pa noče v vrtec pa naj bo npr. enkrat na teden doma. bolje bo pa samo s časom in vzgojo




Anonimen -> RE: obupana do konca (26.6.2007 9:42:18)

Nakaj nasvetov sem našla na teh straneh,ampak teorija je eno praksa pa drugo.Tavečjega zaposli,naj sodeluje pri previjanju,hranjenju,skratka pri dnevnih dejavnostih okoli novorojenčka.Drgega ti ne bi znala svetovat,saj pri nas tega ni bilo,nobenih izpadov,nobenega ljubosumja.Pa če zmoreš,ne vozi sedaj starejšega v vrtec naj ostane doma na počitnicah.

Seveda ste vi v trenutku vzljubili novorojenčka, kaj pa vaš malček? Ga ob pogledu na vsiljivca zgrabi tista zelena pošast – zavist?
Si lahko predstavljate, kaj vaš malček razmišlja, ko se pojavite doma z novim dojenčkom? Nekateri otroci so navdušeni, veselijo se, da bodo imeli bratca ali sestrico. So pa tudi malčki, ki se dobro zavedajo, da je bila vsa pozornost staršev doslej namenjena njemu, zdaj pa jo bo moral deliti še z nekom. In to mu niti najmanj ni všeč. Malčku tega ne smemo zameriti. Sploh pa, zakaj bi se veselil novorojenčka? Zaradi njega bo – tako vsaj razmišlja – izgubil precejšen del najpomembnejšega v svojem življenju – očetovega in maminega prostega časa.
Bodite odkriti
Kaj storiti?
O dojenčku se pogovarjajte že, ko ste noseči. Seveda ne od prvega trenutka, ko ugotovite, da v vas raste novo življenje, a takrat, ko se trebušček začne obliti, je pravi trenutek, da prvorojenčka vključite v priprave in pričakovanje mlajšega bratca ali sestrice. Dovolite, da se dotika vašega trebuha in skupaj se odpravita po nakupih za novorojenčka. Naj izbere majhno darilce za dobrodošlico novemu družinskemu članu.
Nikar!
Ne izogibajte se pogovoru o tej temi. Otrok ni neumen, opazil bo, da se z mamico in celo družino nekaj dogaja. Otrok naj se postopno privadi na dejstvo, da imajo mnoge družine več otrok. In z razkritjem novice ne odlašajte predolgo, da se ne bi zgodilo, da bo otrok zvedel od koga drugega. To bi ga zelo prizadelo, saj bi mislil, da starša nekaj skrivata pred njim in da ga izločata iz družinskega življenja.
Prvi dnevi
Kaj storiti?
Normalno je, da obiskovalci prinesejo darilce za novorojenčka. Dogovorite se z njimi, naj raje prinesejo darilce le starejšemu otroku ali pa obema. Zelo verjetno imate za novorojenčka vse pripravljeno, igračk pa prve dni še ne potrebuje.
Nikar!
Pazite, da se obiskovalci ne bodo na vrat na nos kar mimo večjega otroka zaleteli proti vozičku z novorojenčkom. Večina ljudi v takem primeru kar pozabi na malčka, ki vse to dogajanje gleda od strani. Vsi se ukvarjajo z novorojenčkom, ki se itak ne zaveda dogajanja okoli sebe. Malček pa dobro ve, da so nanj vsi skoraj pozabili, in verjemite, ni mu vseeno.
Hranjenje
Kaj storiti?
Preden se lotite dojenja, pokažite malčku fotografije iz časov, ko ste tudi njega dojili, če jih imate. Če jih nimate, pa mu vsaj razložite, da se je enako dogajalo, ko je bil on dojenček.
Nikar!
Malček bo verjetno hotel biti zraven, ko dojite, zato ga ne pošiljajte stran in ne umikajte se v drugo sobo. Novorojenčku bo koristilo, če se bo čim prej privadil normalnemu življenjskemu ritmu v stanovanju, malček pa se ne bo počutil odrinjenega. Lahko združite prijetno s koristnim – med dojenjem malčku berite pravljico, ki jo bo slišal tudi vaš novorojenček in užival v zvoku vašega glasu, čeprav še ne bo razumel vsebine.
Otročje vedenje
Kaj storiti?
Če se malček začne obnašati pretirano otročje, če začne čebljati kot dojenček ali če začne lulati v hlačke, vedite, da le posnema svojega mlajšega bratca ali sestrico, da bi vzbudil vašo pozornost. Obdobje takega vedenja lahko traja zelo kratko. Najbolje je, če mu na kratko dovolite, da se tudi on počuti kot dojenček. Lahko mu na primer dovolite, da zleze v dojenčkovo posteljo ali pa mu za nekaj trenutkov ponudite dudico.
Nikar!
Ne pretiravajte z besedami »Zdaj si velik fant!«. Verjemite, ravno to je tisto, kar najmanj želi slišati v tem trenutku.
Grobe igrice z dojenčkom
Kaj storiti?
Nič nenavadnega ni, če starejši otrok dojenčka včasih uščipne, udari, ugrizne ... Vaša naloga je, da postavite stroga pravila, kako se mora obnašati, ko drži dojenčka ali ko se igra z njim. In poskrbite, da boste vedno v bližini, ko se malček igra z dojenčkom. Če ga slučajno udari, potolažite dojenčka, prvorojenčka pa zaposlite z drugo igro ali mu naložite kakšno opravilo. Če je lepo vreme, ga odpeljite ven, da nakopičeno energijo sprosti s tekanjem.
Nikar!
Če boste jezno ali panično izbruhnili vsakič, ko se bo malček približal dojenčku, boste krepko škodili njunemu medsebojnemu odnosu. Malček bo namreč hitro ugotovil, da si pridobi vašo pozornost, če škoduje dojenčku in lahko bi se zgodilo, da bo to neprestano ponavljal in tako izsiljeval vašo pozornost.
Blažena ignoranca
Kaj storiti?
Prav tako je nekaj čisto vsakdanjega, če se malček pretvarja, da dojenček sploh ne obstaja. To lahko traja tako dolgo, dokler dojenček ne začne izraziteje komunicirati z okolico. Potem pa otroka ponavadi hitro navežeta stik.
Nikar!
Ne sprašujte malčka, ali ima rad svojega bratca. Verjetno še sam ne ve, kaj čuti in verjetno mu gre včasih močno na živce. Zato otroka ne postavljajte v zadrego, da se mora vam na ljubo lagati ali pa vas z odkritim odgovorom razjeziti. Raje mu povejte, da razumete njegova mešana čustva, in mu pomagajte, da jih razreši.
Mamina pozornost
Kaj storiti?
Malček se bo moral sprijazniti, da mora včasih počakati in da se mu ne morete posvetiti točno tisti trenutek, ko se mu zahoče. Bodite odkriti in mu recite na primer: »Zdajle se žal ne morem igrati s tabo, ker moram previti tvojega bratca. Vem, da se ti ne zdi pošteno, ampak res ne bi bilo lepo, če bi ga pustila pokakanega, ker se mu lahko hudo vname ritka.«
Nikar!
Nikoli zaradi malčka ne zanemarite dojenčka. Čeprav se na prvi pogled zdi, da malček hoče prav to, nekje globoko v sebi ve, da vaša skrb do dojenčka pomeni tudi, da skrbite zanj. Če bi pustili dojenčka jokati, se malček lahko prestraši, da boste tudi njega zanemarili.
Kako se izogniti ljubosumju?
  1. Pripovedujte o novorojenčku, ki ga pričakujete, in o tem, koliko umazanih pleničk bo to prineslo. Malčki nekako laže razumejo, če jim razlagamo s telesnimi primerjavami in prispodobami.
  2. Pojasnite mu vse dobre plati dejstva, da je starejši bratec ali sestrica. Zvečer lahko gre malo kasneje spat kot dojenček, lahko se igra na igrišču, že zna voziti tricikel, z očkom si lahko omislita poseben igralni dan ...
  3. Ko se pogovarjate z drugimi ljudmi in je malček zraven, ga pohvalite, na primer: »Edino Žan zna pomiriti Evo, ko se ta razjoče.«
  4. Poskusite čim bolj enakomerno razdeliti svoj čas med oba otroka. Tudi ko se ukvarjate z novorojenčkom, ga previjate ali hranite, se pogovarjajte z malčkom.
  5. Obema pokažite dovolj ljubezni in upoštevajte potrebe in želje obeh otrok.




mamuška -> RE: obupana do konca (26.6.2007 9:52:37)

Čista teorija: tistih 100% ukvarjanja je vsaj polovico preveč. 3-letnik se mora znat zamotit tudi sam, se zaigrat sam in znat mora tudi upoštevat, ko se mu nekaj reče.  Jaz nisem in ne bom pretiravala s tem 100% ukvarjanjem in 100% pozornostjo, ker je to odveč in preveč. otrok naj dobi pozornost, ko jo rabi. Vmes mora biti sam svoj,  se znajt sam, se zamotit sam.

Problem novega rojstva smo že pri DIani 5 obdelali dokaj temeljito. Otrok ne odreagira (večinoma) na majhnmo, nebogljeno dete, odreagira na starše. Jaz ti povsem verjamem, da ste ga pripravljali, vendar ali si lahko predstavljaš, da 3-letnik nima pojma, kaj konkretno pomeni "dojenček", "bratec", "sestrica" in da ga verjetno nemalo šokira, da zdaj ta mali "priseljenec" ne gre več od hiše in mu predstavlja resno konkurenco za atijevo in mamino pozornost-to strši velikokrat pozabimo.

Ne  vem, jaz bi ksušala s pol manj ukvarjanja, z malo pravili, a tista zelo jasna in nespremenljiva, z dogovori, kjer je to pametno in smiselno, pa z veliko razlaganja, doseldnosti in potrpežljivosti. Vrtec je pač njegova obevza - če je hodil prej, mora hodit tudi sedaj. Če prej ni hodil, ga tudi sedaj, vsaj prvih 6 mes nikakor ne bi silila v to.  Lahko razložiš, da tudi ati npr. še naprej hodi v službo in da imamo vsak svoje zadolžitve, on tudi. Hkrati ostani ti trdna v sebi: veš, da otroku nič ne manjka, da so to samo poskusi izsiljevanja, pritegovanja 105. odstotka pozornosti, poskusi kako doseči nemogoče. Če ti veš, da za te izbruhe ni osnove, jih presliši oz. jih ustrezno sankcioniraj, hkrati pa lepo obnapanje ustrezno nagradi. Ne vem, za izbruh ni risanke, za miren odhod od doma lahko pri vrnitvi domov skupaj pogledata anjljubšo risanko, nekaj v tem smislu. Otrok naj se nauči, da grdo obnašanje rodi zoprne posledice, lepo pa prijetne. nekako v tem smislu. Predvsem pa vedi, da čim otrok začuti, da te je s svojim izbruhom spravil v negotovost, da se tebe loteva panika, da ne veš, kaj bi, da dvomiš, a naj mu ustrežeš ali ne - takrat otrok postane prav neusmiljen in bo svoje izsiljevanje peljal do konca in naprej. Na začetku izbruha mu povej "Glej, tkole se pri nas ne gremo! Lahko lepo poveš, kaj bi rad ins e bova pogovorila, na tak način se jaz ne pogovarjam!" in podi skozi prva vrata ven. Če se pride pogovorit za tabo prav, če pride tulit za tabo, ponovi in odidi ponovno. Pri nas je to zaleglo lani in se je po parih poizkusih zelo hitro nehalo.




Tia27 -> RE: obupana do konca (26.6.2007 10:14:33)

Popolnoma se strinjam z mamuško, tudi mi imamo sankcije pri triletnici,ki ima 10-mesečnega bratca, bom priznala javno tako nama je mučno, da se nama kar obrača, ampak ne popustiva pa konec.Če ni ridna, ne dobi sladoleda in zvečer ni pravljice,brez pravljice spat.Ne dobi nobenih igrač novih, ampak res nobenih.Ko je pridna dobi kakšno novo igračo.Ko pride do izbruhov jo pošljeva v njeno sobo in naj razmisli kako se bo obnašala, pride ven in se opraviči.
Nikoli je ne udariva, ampak sva pa dosledna.
Bom povedala kaj se nama je zgodilo v petek:
Šli smo samo z njo v Lj, v citypaRK v Bato ji kupit odprte čeveljčke, obljubila sva ji, da ko kupimo čeveljčke bomo še seveda šli na sladoled.
In ker je v Bati slučajno še ati zase čevlje pogledal, s tem da sva ji razložila da še za atija pogledamo pol pa gremo na sladoled je začela, sirena, izsiljevanje, kričanje.
Mirno sem jo poslala ven iz trgovine, naj gre ven, ati je šel za njo, sva vedela kaj morava narest, jaz sem na blagajni plačala, nakupi so se za tisti dan končali, dala sva jo v avto in naravnost domov, celo pot vek, ampak je vedela, midva lačna ko psa, sva mislila, da bomo šli še jest, ampak DOSLEDNOST!Priznam bilo nama je too much, lacna, guzva na cesti, nič nismo opravili glede nakupov, pa še tamala se je drla odzadaj.
No in naslednjič bomo videli kako se bo obnašala, težke so te vzgojne, rabiš fuuuuuuuul energije, ampak poznam malo doslednih staršev, večina v najinem primeru bi popustila zardi lastnih interesov(npr. ker sva bila lačna, utrujena, bi pasalo nekam sest pojest, pa tamali tist sladoled uturit, da bo mir), ampak NE, ne bova popustila.
Prebrala sem že na tone vzgojnih knjig in kle gor berem te larifari, brez doslednosti ni nič, res.Vso srečo pri vzgoji naših malčkov in lp




Sibil_ -> RE: obupana do konca (26.6.2007 13:23:53)

Ehhh-pri nas je tudi nekaj štale.Predvsem je to dretje nekaj groznega.Dere se za vsako figo ko ni po njegovem-in to dere za prav.
Recimo zadnjič smo bili na poti domov in ene 100 m pred našim blokom je avtobusna postaja.In on se vsede tam na klopco in on bo tam.In sem mu govorila da moramo it, da nas ati čaka, da moramo domov itd.Nič.Po 5 minutah prigovarjanja sem rekla Patrik gremo.Nič.Potem sem ga pa zagrabila, ga dala na Buggy board in odpeljala.Drl se je ko jesihar do doma, po bloku so mislil da ga koljem, pa še doma 10 minut.Ma za **** no.Kaj natredite ve v tem primeru?Pa mu nikoli ne popustim, ampak res nikoli., ker me razpizdi to dretje.Kako naj ga prepričam, da neha?[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]

LP,
SIbil RR




lex -> RE: obupana do konca (26.6.2007 13:44:55)

Tudi moj je zablokiral glede vrtca, s tem da je 1 teden pred rojstvom sestrice prebolel roatavirus sem se odločila, da ga imam med počitnicami doma. septembra gre pa nazaj. Vedi da nobeden ne tuli cele dneve in naj ti ne bo hudo, kajti takoj ko mamice nesejo pete iz vrtca je mir in igra.




taška30 -> RE: obupana do konca (26.6.2007 14:22:13)

Potem sem ga pa zagrabila, ga dala na Buggy board in odpeljala.Drl se je ko jesihar do doma, po bloku so mislil da ga koljem, pa še doma 10 minut.


Znano! Bodi vesela, da ti stoji na Buggy boardu, ko ga daš gor. Kaj pa pol, če se dere - naj se. Naša tavečja se v takih situacijah naredi kot da nima nog in se kar zloži na tla, pa leži na tleh in tuli. Preverjeno je sposobna ležat tud 15 minut na tleh (na pločniku), sva se enkrat šli kdo bo prej popustil, seveda sem jaz.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image] Po eni rahli po riti, čudežno 'dobi nazaj svoje noge', v pol minute zamenja svoje razpoloženje in veselo poje do doma.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] Če kdo to razume...
Saj če sem sama z njo, jo zagrabim pa nesem, samo žal sem dostikrat z vozičkom s tamalo in je to malo težje izvedljivo...




mamuška -> RE: obupana do konca (26.6.2007 14:46:16)

IZVIRNO SPOROČILO: taška30

Znano! Bodi vesela, da ti stoji na Buggy boardu, ko ga daš gor. Kaj pa pol, če se dere - naj se. Naša tavečja se v takih situacijah naredi kot da nima nog in se kar zloži na tla, pa leži na tleh in tuli. Preverjeno je sposobna ležat tud 15 minut na tleh (na pločniku), sva se enkrat šli kdo bo prej popustil, seveda sem jaz.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image] Po eni rahli po riti, čudežno 'dobi nazaj svoje noge', v pol minute zamenja svoje razpoloženje in veselo poje do doma.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]  Če kdo to razume...
Saj če sem sama z njo, jo zagrabim pa nesem, samo žal sem dostikrat z vozičkom s tamalo in je to malo težje izvedljivo...


No ja, jaz grem v tem primeru zelo mirno dalje in se ne pustim motit.  Grem za prvo grmovje, da izginem z vidika in čakam.  Se tudi ne oglasim prvo sekundo, ko me išče, naj ga malo stisne. Te igrice sva se šla samo 2 x.  Je letal za mano ko nor, prvič sem se mu takoj pokazala, drugič pa ga je že ornk panika usekala, ker se nisem. Ne bom se z mulcem pogajala, a bo hodil ali ne bo, do kod bo hodil in kako bo hodil. Lahko se domeniva, da si odpočijeva za 5 minut, lahko se greva kako igrico in to po navadi pri nas vedno vžge (kdo bo prvi pri lučki? Kdo bo prvi našel listek, čik? Kdo bo ...? Stavim, da ne znaš....), vendar pa se ne bom nikdar pogajala z vreščečim mulcem.  OK, 2-letnika še pobašeš pa neseš, kaj pa 3, 4- letnika?? Lepo prosim, saj nisem ne kamela in ne mula, da bom od trme obsedenga mulca naokoli vlačila. Če hoče, naj hodi, če ne, naj pa tam ostane.  Če ne prej, ko se prvi tujec vtakne vanj, pridirja kot strela - tega ne mara. Samo potem pa mami ne sodeluje-čudno, kaj ne?[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]

Zia27, čestitam, da sta zmogla. Ja, večina bi popustila v lastenm interesu. Sam si lačen, mulc tuli, kaj je lepšega, kot dete utišat s kornetom in sebe nafutrat - mapak kaj otrok potegne iz tega? "hmmm, če se dovolj grdo obnašama, dobim sladoled!" Nop! Po moje sta vzela veliko težjo, pa veliko boljšo varianto in morda bo še kakšen podoben poskus, vednar če bo vednor odil enak rezultat, se bo dete naveličalo. Res pa je, da kupovanje atijevih čevljev ni ravno izziv za 3-letnike. Mogoče bi drugič vzeli kaj s sabo: kakšne puzzle, kakšne kocke ali nekaj, kar pride prav "za vsak slučaj", če je treba kje čas ubit.




taška30 -> RE: obupana do konca (26.6.2007 15:23:30)

Ja, Mamuška, takole je: na pločniku ob prometni cesti je pač ne upam pustiti same na tleh, ker jo lahko v tisti njeni togoti in trmi popade, da bi malo skočila na cesto...pač ne reskiram.

Drugje sem pa to že nevemkolikokrat naredila, pač sem rekla:prav, jaz grem, ti pa kakor hočeš (npr. pri odhodu iz igrišča - večni problem), pa je ne gane, malo sicer gleda kje sem, potem se pa obrne in se igra veselo naprej, mogoče nisem dovolj dolgo vztrajala, pol ure[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image], vedno tudi ni možnosti se skriti za grm, ker grma (al pa česa podobnega da ona mene ne vidi, jaz pa njo ja), ni in bi morala predaleč, da me ne bi več videla in da bi se kak tujec vtaknil v njo, tega pa ne upam...vedno tud nimaš možnosti čakat dve uri, ker imaš recimo še enega jokajočega v vozičku, pa ulilo se bo čez 5 minute...

Torej, imaš še kakšen nasvet v rokavu, kaj storiti, če otroka po dveh, treh, štirih, petih, šestih... poskusih (pri vas je bilo 2x pač dovolj) še vedno ne izuči?[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]

P.S. Ful rada berem tvoje vzgojne nasvete.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley20.gif[/image]




mamuška -> RE: obupana do konca (26.6.2007 17:27:12)

Pišuka taška, vprašaj me čez pol leta, ko bom sama v situaciji voziček+5letnik[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] Ne vem, včasih se sprašujem, ali imam res srečo in imam tako dojemljivega sina, ali sem tak "zmaj", da se me enostavno ustraši in raje sledi ali je kaj tretjega po sredi. Za našega vem, da dokler čuti (voha???), da jaz še ne mislim resno, da se še pogajam z njim, potem on nateguje do onemoglosti. Npr. danes pri babici, kjer je zdaj veliko manj, hkrati pa blazno rad, ker pri babici je vrt in stotisoč stvari, ki jih doma v bloku pod silo razmer le ni. Ko sva šla tja, sva se lepo dogovorila, da greva najprej po kruh, nato bova do 12,30 (mali kazalec tukaj in velik tam) pri babici in potem greva domov (kosilo sva imela samo za pogret). Ampak[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] potem sva zamočila v trgovini, ker je bila ubijalska gužva [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley35.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley35.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley35.gif[/image] pa akcije pa popusti pa penzionisti in sva namesto ob 10h prišla k babici malo pred pol dvanajsto. Sin seveda ni na glavo padel in je TAKOJ začel pogajanja o podaljšanju "bivanja". Ker naju je babi podprla z juho, sva podaljšala za eno uro, da se je malo znorel. Ko je bilo treba it je bil:
1)lačen
2)žejen
3)umazan
4)utrujen
5)ne bi šel, ker xxx ni dokončal
6) mora dediju pomagat pri yyyy

in tako nadaljnih 15 minut, vse dokler sem se jaz lepo pohlevno z njim pogajala. V sekundi, ko sem vstala gor in rekla, da zdaj je pa zares dost in jaz grem, je bil preoblečen in preobut v avtu. Kajti sledilo je navodilo, da toliko, kolikor bo zdajle še vlekel, toliko manj časa bo naslednjič pri babici. Verjamem, da je kakšen drugačen, ampak pri nas je vedno točno ta štos: dokler ve, da me lahko izigrava, to počne brez milosti. Ko se jaz postavim zares na stališče, da je nečesa dovolj in je treba tointo, sledi v trenutku. Verjetno tudi tvoja ve, da dokler še postavaš po igrišču, ima čas, da "nateguje", ko bo videla, da ZARES greš, ji verjetno ne bo več vseeno. Sklepam, vem pa ne.

DVomim, da je kateri otrok, oprosti izrazu, toliko trapast, da bi pljuval v lastno skledo in ponavljal vzorce, ki mu vedno, brez izjeme, prinesejo neprijetne posledice.  Jaz ga še nisem srečala, sem pa srečala ogromno omahljivih staršev, ki pravijo "TEGA mu pa ne morem naredit!" in jih je strah, otroku dat kazen. Ker potem - joka! Edina stvar, s katero jaz osebno nikoli ne kaznujem, so izkazi ljubezni in rutina pred spanjem. Nikoli ne odrečem večerne pravljice, nikoli ne odrečem objema, poljubčka, nikoli ne rečem "zdaj te pa ne maram!" - vse ostalo se lahko zgodi. Tudi brez kosila ostane, če se po 3 opozorilih še vedno neprimerno obnaša. Če je otrok 1 x za nekaj grajan, drugič kaznovan, tretjič pa se ne zgodi nič, je otrok zbegan in bo vedno znova poskušal, kaj bo sledilo nekemu dejanju. Če je - ne vem, za trmarjenje sredi ceste vedno enako kaznovan, ni vrag, da  ne bi po parih poskusih skapiral, da se mu to ne splača. Če pa ga 1 x mati prosi ko boga,drugič ga nosi, tretjioč ga vlači za sabo ko mačka, vsa prepotena in besna, za njega pa to nima pod nebom nobene posledice, razen njegovega vreščanja - jah, potem tudi nima razloga, da bi s tem prenehal, saj se mu nič ne zgodi oz pridobi le dodtno pozornost- kaj ne? Če bo dejanje zanj imelo zelo zoprno posledico, vedno enako, dvomim, da se ne bi naveličal oz. uvidel, da se ne splača, samo starš mora imeti konjske živce in odreagirati neizprosno vedno enako, brez izjeme.  Ne vem, tako jaz razmišljam in delam, nam se obnese,  je pa možno, da ste druge mame manj "zmajaste" in otroci manj "pohlevni" (halo???! ne se hecat!), kot je moj. Sicer pa, če Bog da, da srečno donosim tega otroka, bom imela kmalu možnost potrditve ali razvrednotenja mojih metod [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] Želim ti dobre živce in veliko potrpljenja ter doslednosti [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]




Anonimen -> RE: obupana do konca (26.6.2007 21:58:12)

IZVIRNO SPOROČILO: mamci


vedno izkazuje neskončno ljubezen in predanost naši malčici.

še pol dneve se prejokam in presekiram zaradi tega

in da se z njim ukvarjamo 100% in več


Meni je ta neskončna ljubezen čudna. Nekaj zdrave ljubosumnosti nikomur ne škodi, tudi otroku ne. Naj otrok pokaže svoja prava (kdaj tudi "negativna") čustva do novega člana. Ves čas igrati velikega in pametnega big brotherja je kar težka naloga za ta leta.

Prvo skuliraj sebe. Bolj kot se nerviraš, več pozornosti malček s tem dobi.

In z njim se ukvarjaj toliko kolikor je potrebno, ne več.




mamci -> RE: obupana do konca (27.6.2007 7:40:36)

hvala lepa vsem za odgovore.

pa lepe poletne počitnice [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]




Pikca -> RE: obupana do konca (27.6.2007 13:04:33)

mi je bilo zanimivo za prebrat in vidim, da bom morala postati doslednejša... imam tudi skoraj-triletnico in 3-mesečnika. Tavelika bi se, odkar imamo dojenčka, skoz nosila - noče hodit... in jo dostikrat tudi res nesem.




Sibil_ -> RE: obupana do konca (27.6.2007 15:24:36)

IZVIRNO SPOROČILO: taška30

Potem sem ga pa zagrabila, ga dala na Buggy board in odpeljala.Drl se je ko jesihar do doma, po bloku so mislil da ga koljem, pa še doma 10 minut.


Znano! Bodi vesela, da ti stoji na Buggy boardu, ko ga daš gor. Kaj pa pol, če se dere - naj se. Naša tavečja se v takih situacijah naredi kot da nima nog in se kar zloži na tla, pa leži na tleh in tuli. Preverjeno je sposobna ležat tud 15 minut na tleh (na pločniku), sva se enkrat šli kdo bo prej popustil, seveda sem jaz.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image] Po eni rahli po riti, čudežno 'dobi nazaj svoje noge', v pol minute zamenja svoje razpoloženje in veselo poje do doma.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]  Če kdo to razume...
Saj če sem sama z njo, jo zagrabim pa nesem, samo žal sem dostikrat z vozičkom s tamalo in je to malo težje izvedljivo...


HEHE-ne stoji na buggyboardu, ne.
Ga poberem iz tal in mu dam rit na en konc buggya, pol pa gasa, da ma cajt sam primit se za rob vozička.Je že dvakrat zletel dol iz buggya med hojo in mu ni všeč-je asfalt kar trda zadeva.Tudi jaz ne cedim dretju, ampak je pa zoporno za znoret.

In tudi jaz kakor mamuška ne skoparim z objemi in poljubčki, vedno mu rečem da ga imam vseeno rada in je moj sonček, ampak da sem žalostna ko nagaja.

Pikca-a res ju nosiš?Jao tebi....[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]




mamuška -> RE: obupana do konca (27.6.2007 16:50:39)

Pikca, 3-letnika sem jaz nesla samo s kisikovo masko na obrazu, v dihalni stiski in s 40 vročine.  Pa tudi slučajno ne nikoli drugač, pa če ga prelomi sredi ceste. Lepo te prosim!!!




Tia27 -> RE: obupana do konca (3.7.2007 13:40:02)

[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]mamuška bravo[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image],strinjam se do zadnjega stavka, doslednost, to je to, je zaj...ko sto hudičev za nas starše ampk tud na račun vzgoje se moraš marsičemu odrečt, mi smo ravno jutri bili vabljeni na en rojstni dan in ne gremo ker se je drla in izsiljevala, pa bi nama z možem ful pasal, da bi šli ampak NE, ker je bila poredna, darilo smo kupili, gremo pa ne.Veliko uspehov pri vzgoji naših trmoglavcev vsem skupaj,lp




Pikca -> RE: obupana do konca (3.7.2007 16:41:34)

Pikca, 3-letnika sem jaz nesla samo s kisikovo masko na obrazu, v dihalni stiski in s 40 vročine
[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] saj vem, ampak to dela zarad ljubosumja, pravi, da je dojenček[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] Pa težko je zdaj presekat, ko smo jo že razvadili...




mamsi -> RE: obupana do konca (3.7.2007 21:59:57)

U, mamuška, jaz pa nebi bila rada tvoj otrok, k si tok huda [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image].

Mi mamo 3 letnico in 9 mesečnico. Pri nas je pomagalo to:

- vklopila sem starejšo v dogodivščine z novo članico. Povabila sem jo, naj jo pestva, namaže rito, poljubčka,... ker je to rada delala.
- pogovarjale sva se o vsem
- večkrat sem ji povedala, da jo imam rada in da je krasna punca...

- otroci ne funkcionirajo tako kot odrasli, ne razumejo še miljona stvari, ki jih mi poznamo, naprimer tega - vzrok-posledica. Tega se počasi navajajo. Otrok ne ve niti, kaj je včeraj in kaj jutri, kako naj kar z jasnega ve, da akcija vzbudi reakcijo. Da to dojame, mora najprej malo dozoreti. To sem sama ugotovila, ko sem enkrat samkat tamalo mal po riti, ker je nekaj nalašč vrgla na tla in se je razbilo. Potem valjda v jok, ampak ko sem jo takoj za tem vprašala, če ve, zakaj sem jo, mi ni znala odgovoriti. Ne, da ni hotela, vem, da ni vedela. Ne razume še te težke kemije?, al je biologija??[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]

Zato sem proti konkretnim vzgojnim prijemom majhnih otrok. Raje se poslužujem taktike, da otroku vnaprej razložim potek dogodkov. in to večkrat ponovim; npr. vem da moram v šoping in nočem vreščanja v trgovini. Doma ji povem da greva in da ne bova ničesar kupile za njo. Če bo vreščala, bova šle pa takoj domov, ker drugim ni treba poslušat koncerta. In v trgovini z očmi že pobira stvari s polic, jaz pa samo mirno vprašam: bova še kupovale ali greva domov. Sama se odloči, da bova kupovale, seveda brez balasta.

Vedno jo nekako pripravim na dogodke v dnevu in zgleda, da se sprogramira na tak potek in ni problemov. Jasno, če pa spremenim plan, pa hitro najde razlog za izsiljevanje. Za vse bolj ali manj neprijetne stvari je podobna taktika. radikalne sankcije (tuljenje v sobi) so redke. Teh sem se posluževala, ko si nisem vzela časa zanjo, pa nisem niti slučajno več uživala v starševstvu.
Saj bi pomagalo če sem dosledna ob izsiljevanju, ampak raje se mu izognem.

Ne vem, otroci so vodljivi, če razumeš njihove male možgančke, da ne morejo kar preklopit zdaj to zdaj ono... Če me štekaš. Ne sme se pa popuščat. Če enkart popustiš, ve, da boš drugič tudi, če bo dovolj vztrajen. Predvsem pa pripraviti in povedai, kaj ga čaka. Saj tudi ti ne maraš, če te nekdo kar naprej šiba sem in tja in to takoj!! Lažje je izpolnjevati jasne pogoje, ki jih vnaprej poznaš.




eva1 -> RE: obupana do konca (3.7.2007 22:21:50)

IZVIRNO SPOROČILO: taška30

Potem sem ga pa zagrabila, ga dala na Buggy board in odpeljala.Drl se je ko jesihar do doma, po bloku so mislil da ga koljem, pa še doma 10 minut.


Znano! Bodi vesela, da ti stoji na Buggy boardu, ko ga daš gor. Kaj pa pol, če se dere - naj se. Naša tavečja se v takih situacijah naredi kot da nima nog in se kar zloži na tla, pa leži na tleh in tuli. Preverjeno je sposobna ležat tud 15 minut na tleh (na pločniku), sva se enkrat šli kdo bo prej popustil, seveda sem jaz.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image] Po eni rahli po riti, čudežno 'dobi nazaj svoje noge', v pol minute zamenja svoje razpoloženje in veselo poje do doma.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]  Če kdo to razume...
Saj če sem sama z njo, jo zagrabim pa nesem, samo žal sem dostikrat z vozičkom s tamalo in je to malo težje izvedljivo...


Isto je pri nam[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image]-kr naprej se nekaj dere...sicer ko smo zunaj je ok, ko pa pridemo dam, pol pa kr naprej neki...pa vse bi on naredu...bog ne daj da ti potegneš vodo, ko on lula, (ker on pozabi, pol jo pa jst potegnem), da mu jogurt odprem ...da bodi iz omare potegnem...ne to bo on, in pol dretje...al pa kej vrže po tleh, pol pa noče pobrat pa jst poberem, pa se tok dere, da se kr po tleh meče...histerija živa...sej zaenkrat ga še kr krotim, ampak včasih me ma da bi ga kr nekam dala, da bi se mal ohladu...no sej pa pridejo dnevi, ko je čisti angelček..res kdo bi jih razumel...se pa tolažim, da je samo obdobje[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]




Pikca -> RE: obupana do konca (4.7.2007 10:10:46)

Mi mamo 3 letnico in 9 mesečnico. Pri nas je pomagalo to:

- vklopila sem starejšo v dogodivščine z novo članico. Povabila sem jo, naj jo pestva, namaže rito, poljubčka,... ker je to rada delala.
- pogovarjale sva se o vsem
- večkrat sem ji povedala, da jo imam rada in da je krasna punca...


tko tud mi delamo, verjetno bi bilo slabše, če nebi, ampak ljubosumna je pa še vedno...

tudi drugače se strinjam s tabo in delamo podobno, ogromno se pogovarjava, sploh ker je zelo komunikativna in sama veliko sprašuje, ampak včasih vseen "zapne", najbrž je malo težji karakter[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] ...pa kadar vem, da gre za ljubosumje, sem nekoliko popustljiva...






Stran: [1]