|
JABOLKO3 -> RE: aprilčice (22.1.2008 14:02:46)
|
Živijo!
Vidim, da vas je kar nekaj prehlajenih - čuvajte se, jaz pri prehladu zagovarjam teorijo, da je treba čimbolj mirovat, da ima telo energijo za obrambo pred virusi. Se pa kar malo bojim, da bi mi otroka iz vrtca oz. šole kaj 'prinesla'. A katera ve, a lahko virus gripe kaj škoduje otročku? Pa držim pesti za vse, ki imate kakršnekoli težave, da jih čim lažje premagate.
Ja, tašče. Prav zanimivo je, da nas stvari, ki nam jih rečejo lastni starši, nikoli tako ne vržejo iz tira, kot če jih slišimo od tašče ali tasta. Morda zato, ker so nas starši vzgojili po nekih svojih nazorih in prepričanjih in smo jim zato glede tega bolj podobni, potem pa 'padeš' v neko 'tujo' družino in se čudiš. Moja taščica je še kar, pa sem kljub temu srečna, da nikoli nisva živeli skupaj. Ima namreč svoje prepričanje glede čiščenja in pospravljanja - se ji zdi povsem odveč, tako rekoč izguba časa, ker tako na zaleže za dolgo. In se ji zdi neumno, ker od otrok in moža zahtevam, da pospravljajo za sabo, da se po vstopu v hišo sezujejo, da jim pri mizi hrana ne leti vsepovsod... Pa pri tem sama sploh nisem posebno mahnjena na čistočo, nekaj povprečnega, čeprav sem zadovoljna, kadar mi uspe stvari držati kolikor toliko urejene.
Pa brez občasnih pripomb tudi ne more, le da se jaz ne sekiram in ji kar povem, da sva za otroke odgovorna z možem, zato tudi midva (jaz) odločava, pa je. Se spomnim, da mi je pri ta prvem že po kakih dveh mesecih po porodu začela težiti, zakaj ga samo dojim, da se samo od mleka ne bo dobro razvijal, da ko je ona imela otroke, so v tej starosti že vse jedli..., pa sem samo rekla, da je od takrat minilo kakih 40 let, pa je bil mir. Je pa res, da smo v nosečnosti veliko bolj občutljive, kot sicer. Nekaj dni nazaj me je recimo poklicala, 'da preveri, če dovolj počivam', pa sem čisto znorela - jih je še mož slišal. Po njenem bi namreč ne smela več hoditi v službo, doma pa ves dan ležati (je še navrgla, da bom sicer sama kriva, če bo kaj narobe) - halo, kdo bo pa opral cunje, skuhal, šel v trgovino, se ukvarjal z otrokoma - ona do sedaj ni niti s prstom mignila, da bi mi kaj olajšala, pa živi nekaj km stran, tudi enkrat nas v vsej nosečnosti ni povabila na kosilo, se je pa z veseljem odzvala, če sem jaz povabila njo. Pa moram pohvaliti moža, da veliko pomaga po hiši (sem ga naučila, ker ona ga ni popolnoma nič), vsega pa poleg zelo zahtevne službe res ne more.
Tako, pa sem se olajšala še jaz.
Pri nas je posijal sonček, grem sedaj kar peš do šole po našega prvošolčka.
|
|
|
|