|
muki1 -> RE: OKTOBER 2006 (1.11.2007 14:54:11)
|
So pa naše noči tudi svetle, tak da, Mis, jaz ti ne znam svetovati, lahko le napišem svoje mnenje.
@lina, naša vrla sončnica, ki bi se lahko z takšnimi lepimi posti večkrat oglasila [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image] je s svojim opisom tudi mene zadela. Jaz tudi vzamem k sebi in ker še dojim, ponoči samo joško ven, pa spimo naprej.
Te pa razumem, si razdvojena med svojimi občutki, in neko teorijo, ter prepričanjem, ki si ga verjetno zagovarjala preden si sama dobila otroka. Zato tudi dvomi, ali ravnaš prav. Res ti je @lina lepo napisala....delaj po svojih občutkih. Naredi tako, da potem ti ne boš jokala zraven. Če misliš, da je prav tako, da jo pustiš jokat, jo pusti, saj to so tudi vzgojini ukrepi, ampak le, če si res trdno prepričana v to, da je ta način pravilen. Dokler še tebi zraven tečejo solze, to ni tvoj izbor, verjemi mi.
Če pa se umiri edino naročju, jo pač crkljaj, pojdi ležat z njo, se božajta dokler se ne umiri, potem pa praviš, da ni problem zaspati.
Verjamem, da si malo prestrašena, ker pod srčkom raste še en otročiček in si morda zdaj misliš, da pa pod nujno moraš Tino navadit enega reda, da bo potem lažje vse skupaj. S temi strahovi sem se tudi sama spopadala, saj, ko sem drugič zanosila sem še dojila in je Neža bila vajena zvečer zaspati izključno na dojki.
Ampak pred tabo je še devet mesecev, ti naši človečki pa se spreminjajo iz dneva v dan. Kar ne moreš dojeti, da je to taisti otrok izpred enega meseca, a veš koliko je še to krat devet. Le pogumno, mirno in samozavestno pojdite dan za dnem in vse se bo uredilo. Še vedno se je in vedno se bo.
Pa le pridi potožit, saj pa zato smo tu. Morda bo iz tvojih izkušenj marsikatera potem znala tudi podoben problem rešit.
|
|
|
|