|
Dajica -> RE: Novembrske levinje 2007 (20.12.2007 22:41:24)
|
No, pa da po 2 tednih in 3 dneh, odkar sem rodila, se jaz delim z vami svojo porodno zgodbo.
V nedeljo sem se pocutila ok. Z mojim sva imela zvecer se obiske, nic posebnega. Potem sva sla pod tus, se zrihtat za v posteljo in okoli polnoci me je zacelo nekaj zvijati, bolecine, podobne menstrualnim krcem. In to kar na gosto, je prislo ze na 3minute, ampak ne tako zelo bolece. Pa cakava z mojim kaj bo, kaj naj storiva. Sva se po 2 urah odpeljala v P, tam me prklopijo na CTG, me vaginalno pogleda in rece, da sem 1cm odprta, da to se ne bo kmalu, da pa se je zacelo. Lahko bi me sprejeli na oddelek, ampak mi je sama sestra svetovala, naj grem se domov. Tako sem se odlocila, da grem se domov. Ceprav mi ni bilo prijetno, saj me je bolelo in skrbelo, kako bom prezivela v takem stanju noc. Kot sem predvidevala, je bila noc grozna. Komaj sem kaj zaspala, saj sem neprestano predihavala popadke. Isti dan dopoldne sem imela pregled pri svoji G, me dajo na CTG, vaginalno me pa ni hotla pogledati, saj so me kao ze ponoci. Pa mi G rece, naj se naslednji dan zjutraj oglasmi v P. Cudno se mi je zdelo, saj sem imela ze redne popadke. Pa tuhtava z mojim, kaj naj spet narediva. Jaz tako nisem vec mogla , zato sva se kar takoj odpeljala v P, ker so bili popadki ze kar konkretni. V P me spet vaginalno pogledajo in recejo, ja saj ste ze 5 cm odprta. Boste kar tu ostala, preoblecite se. Meni so kar solze silile na oci, ker sem vedela, da zdej gre pa zares. Pridem ven iz sobe in ko me je moj zagledal v pizami, je bil ves vesel. Locila sva se za 1 uro in pol, ta cas so mene obrili (kar je se bilo treba popraviti) in pa sklistirali. Sprejeli so me ob 13.30 in do 17.ure sva cakala, da so me peljali v porodno. Se mi zdi, da sem bila edina tam s popadki, ostale so cisto normalno cakale brez svojih popadkov, jaz pa predihavala, mizala, sedela, hodila.. Res grozno toliko casa cakati. Vmes so preverjali srcek dojencka in pa mene so pregledali, koliko sem ze odprta. Baje so bile vse sobe polne in je bilo treba se cakati, da so vse ocistili in pripravili za naslednjo nosecnico. Mi je sla ena punca tako na zivce, smo cakali v sobi, skupaj s svojimi partnerji, jaz sem komaj dihala, ona pa je skoz cvekala in cvekala in cvekala...kar ni nehala. Jaz sem kar mizala in se odklopila, da je nisem slisala in se posvetila svojemu dihanju in popadkom.
Koncno so me poklicali, da gremo v porodno. Spet pogledajo, koliko sem odprta (8cm) in mi predrejo mehur. Lepo sem se odpirala, le z glavico se ni hotela spustiti dol. Dali so mi se nekaj proti bolecinam in od takrat sem se pocutila kot zafiksana. Postala sem tako zaspana, da sem samo mizala in med popadki celo (vsaj meni se tako zdi) zaspala. Enkrat sem slisala, kako igra pesem Bele snezinke. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] Ze malo prisluhov. Moj je bil ves cas ob meni, mi dajal po pozirkih vodo, me drzal za roko in me gledal... Vsake toliko casa sem odprla oci in mu rekla, ce mu je dolgcas, da jaz spim, on pa sedi zraven mene. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] Kasneje mi je priznal, da ga je bilo full strah, ce bo vse vredu z mano pa z otrokom in da sem se mu smilila, ko je videl, kako so me popadki boleli. On pa sam z mano, babice tudi po 45 min ni bilo k meni. Torej, ker se z glavico ni hotela spustit dol, so mi dali se umetne popadke, ti pa so bili od hudica. Resnicno so boleli in vsakic sem mojega stisnila za roko (ali prst, ne vem kaj je bilo). Pa se kar sem napol dremala. Kmalu sem dobila obcutek, da moram zaceti porivati in koncno se je zacelo. Malo na enem pa na drugem boku, pa na hrbtu. Enkrat se mi celo zdi, da sem med pritiskanjem trznila-to je takrat, preden zaspis. Jao, sem si mislila, med rojevanjem spim. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] V mize sem slisala babico, ko je rekla, o ze vidim glavico, crni laski so. Kmalu pekoc obcutek, ko je rinila ven in se malo, pa je bila Kaja rojena. V hipu sem bila budna in srecna, da sem lahko koncno videla, kdo je 9 mesecev prebival v meni.
Res je, kot pravijo, da ko rodis in se spoznas s svojim otrockom, pozabis na vse bolecine. Tudi pri meni je bilo tako. Zahvala gre tudi mojemu dragemu, ker je bil ves cas z menoj in mi pomagal v teh trenutkih. Pa tudi babici Mihaeli, ker me je vodila in pomagala pri porodu, ter pazila na moj presredek, da nisem bila sivana. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]
Uf, sem se razpisala...
Lahko nocko vsem in lepe sanje
|
|
|
|