|
neli99 -> RE: Mamice po 35 letu -2.del (16.3.2008 13:04:36)
|
o lonib, ti boš razumela ... včasih si mislim še dobro da nisem od tu, pa v glavnem nobenega ne poznam, al pa da ne delam v železnikih ...
ne vem kaj je to ... po moje trdo hribovsko življenje naredi ljudi trdosrčne ... tolk kot je tuki okol zavisti, trdosrčnosti, nesočutnosti, opravljanja ...
sej en čas lohk to poslušaš, pa si misliš: sej so pa res ubogi na duši ... sam to se nabere in ko je tega preveč ...
ko pa to doživiš pod lastno hiši ... tut pri nas so naju pucal ker se nisva poročila, pa ko sva delala stanovanje so nama dali vedeti kako bi bilo dobro ... in ko sem jst hotla da prebijemo zid, ker bi rada mela povezano dnevno in kuhinjo ... da to pa ni dobro, da potem smrdi po kuhini v dnevni ... seveda zdej nimava povezave ... pa kaj mava enega otroka za drugim ...
in potem pripombe kako jih futram in zakaj mi tok jokajo in kako bi bilo treba, da pri njej pa ne joka ... pa da bogega reveža oblačim v mokre oblekce (švica v copatke pa ma vlažne štumfke če mu sezuješ čevlje ...
in ko sem ji rekla da se mi ne zdi prav da ga ves čas nosi po rokah kot dojenčka, da to ni dobro zanj ... pa da jst ne znam z otrokom, da mi zato tok joka, da sem se prišla kregat, da hočem da je vse po moje (glede mojega otroka [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]?? ... da vsi vejo iz kakšne familije da sem da sem se navajena samo kregat, da oni se ne kregajo ... se nikol niso ... da ne govorimo da mi je rekla, da me ona ni prosila da pridem sem gor [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] ... (ta je drgač tok bolna da je že kar smešna)
po dolini pa govorijo, da bo zdaj šla naša lepa ugledna kmetija v maloro, ko bova midva prevzela... da iz ta mladih pa nič ne bo ...
pa kaj vse vejo povedat ženske mojemu dragemu v fabrki o meni ... to je grdo in bolno ... sam če to dolg poslušaš rataš mal čuden ...
pol se pa ljudje zapijejo pa zabluzijo, pa se sprašujejo kako to ...
res grdi so ljudje v naši dolini ... vključno s temi ki jih mam pod lastno streho ... nič srčnosti in sočutja, kaj šele podpora in spodbuda za življenje ... o tem ni ne duha ne sluha ...
sej drgač je kuhala ko sem bila visoko noseča, pa z otročkom iz porodnišnice, pa čuvala ta velikega ... pa kadar je ga lahko peljem v varstvo ... tega pa ne vidi, da v lastni hiši nisem sproščena, ker non stop razmišljam al kaj smem al ne, kaj si bojo spodaj mislili, da ne bo spet ogenj v strehi ...
sem se mogla skašlat, da ne bo udarlo na mojo psiho in mleko.
sam najine otroke bova midva vzgajala in sem se odločila da ji od danes naprej dam to jasno vedet ... pa tut če se bomo grdo gledali. to so najini otroci in midva odločava kaj je zanje dobro in kaj ne. kar naj se sprijazni s tem ...
|
|
|
|