Jaz pa mislim, da ni treba izpostavljati samo tih dveh skrajnosti: ali da je otroček skos ob tebi, da spi v zakonski postelji itd. in na drugi strani, da ga pustiš da se izjoka in daleč stran od mamice v mrzli sobici v zolzah zaspi ... so tudi vmesne poti

IZVIRNO SPOROČILO: ronja

Moji so nespeči, zaspijo ob meni in sploh sem v očeh sodobne družbe neuspešna mati[sm=jezicek.gif]. So pa srečni in vejo, da lahko vedno pridejo oz. pokličejo in bova prišla:). Lahko je to razvajanje, kakor hoče kdo temu rečt, ampak moj materinski čut pravi,d a je to prav in tako delam. Dokler mi folga, moj problem:)

Tiste, ki mislite, da se dojenčka lahko razvadi s svojo prisotnostjo in bližino, pa priporočam ogled kakega živalskega dokumentarca o poljubni vrsti sesalcev (npr. o severnih medvedih). Jaz sem se zamislila! Samo človeške mame so tako krute, da svoje mladiče čimprej po prihodu na svet začnejo odrivati od sebe v svoje posteljice in otroške sobice (na drugem koncu hiše), sebe pa nadomestijo z babyphoni, utripajočimi ovčkami in vrtiljaki nad posteljo.

IZVIRNO SPOROČILO: mamica deklicam

IZVIRNO SPOROČILO: ronja

Moji so nespeči, zaspijo ob meni in sploh sem v očeh sodobne družbe neuspešna mati[sm=jezicek.gif]. So pa srečni in vejo, da lahko vedno pridejo oz. pokličejo in bova prišla:). Lahko je to razvajanje, kakor hoče kdo temu rečt, ampak moj materinski čut pravi,d a je to prav in tako delam. Dokler mi folga, moj problem:)

se ti pridružim v klubu neuspešnih mamic[sm=smiley36.gif][sm=smiley36.gif]. Pri nas se skoraj "stepeta", katera bo spala z menoj. Pa sem začela v tem prav uživat, ker vidim in čutim, da me imata radi in še prekmalu bo prišel čas, ko me bosta začele odrivati, zato je potrebno izkoristit te trenutke.

DOLL se strinjam s teboj, da vsakemu odraslemu nekaj manjka, če so ga starši odrivali, ko jih je rabil

IZVIRNO SPOROČILO: Paštetka

Tiste, ki mislite, da se dojenčka lahko razvadi s svojo prisotnostjo in bližino, pa priporočam ogled kakega živalskega dokumentarca o poljubni vrsti sesalcev (npr. o severnih medvedih). Jaz sem se zamislila! Samo človeške mame so tako krute, da svoje mladiče čimprej po prihodu na svet začnejo odrivati od sebe v svoje posteljice in otroške sobice (na drugem koncu hiše), sebe pa nadomestijo z babyphoni, utripajočimi ovčkami in vrtiljaki nad posteljo.

glej kokoš, tista žval, nima kaj drugega počet kot čuvat mladiča. Niti stuširat in riti si ne rabi zbrisat.

Jaz pa nisem suženj svojega otroka. Imama prekleto še kaj drugega za počet kot prisesat otroka na sebe 24/7.

Poleg tega je potrebno otroka pripraviti na življenje, ki pa ni z rožicami postlano in ne more pričakovati, da ga bo mama božala do 35. leta.


Brez skrbi, imam rada živali, samo primerjava z njimi v določenih situacijah, je pa neumnost. In ne dovolim, da mi zaradi neumnih primerjav nekdo, ki ne premore 5 minut lastnega razmisleka reče, da sem kruta.

[sm=smiley1.gif]

IZVIRNO SPOROČILO: Paštetka

IZVIRNO SPOROČILO: mamica deklicam

IZVIRNO SPOROČILO: ronja

Moji so nespeči, zaspijo ob meni in sploh sem v očeh sodobne družbe neuspešna mati[sm=jezicek.gif]. So pa srečni in vejo, da lahko vedno pridejo oz. pokličejo in bova prišla:). Lahko je to razvajanje, kakor hoče kdo temu rečt, ampak moj materinski čut pravi,d a je to prav in tako delam. Dokler mi folga, moj problem:)

se ti pridružim v klubu neuspešnih mamic[sm=smiley36.gif][sm=smiley36.gif]. Pri nas se skoraj "stepeta", katera bo spala z menoj. Pa sem začela v tem prav uživat, ker vidim in čutim, da me imata radi in še prekmalu bo prišel čas, ko me bosta začele odrivati, zato je potrebno izkoristit te trenutke.

DOLL se strinjam s teboj, da vsakemu odraslemu nekaj manjka, če so ga starši odrivali, ko jih je rabil

moja dva pa zaspita v svoji sobi. Zadnje časa rada spita skupaj. Se pa cartamo zvečer skupaj v postelji pred spanjem in jaaaaaaa....neskončno uživam, ko me ne spustita vstran in vidim in čutim, da me imata rada. Sploh vidim, kako me imata rada, ko mi takoj, ko zapustim njuno sobo rečeta, da naj pridem spet, ko bodo reklame. Neskončno pa tudi uživam, ko se zvečer stisnem k možu v posteljo, se pocartam. In neskončno veliko mi pomeni, da me ponoči nihče ne brca, da se naspim, da sem spočita in se lahko na drugi dan v službi aktivno posvetim delu, popoldne pa spet familiji.

In maladva uživata, jaz uživam, dragi uživa.

Nihče ju ne odriva. Če ponoči vstaneta (sicer je to bolj proti jutru, ker sta se pač navadila spati v postelji in prekleto dobro vesta, da ju zato nimam nič manj rada) prideta k nama v posteljo. Takrat nimam nič proti. Ampak takrat smo se že naspali. In če spita do jutra, se VEDNo pocartata zjutraj, se stiskamo, lubčkamo, iiiiii (kot bi nekatere rade poudarile), ja smo big hepi femili, in RES VERJAMITE, da nam res nič ne manjka, nihče nikor ne odriva in verjamem, da mu zaradi tega, ker se nismo mečkali celo noč, tudi kot odraslemu ne bo nič manjkalo.

bla bla bla.....

aha, naša se ne rabita stepst, kateri bo spal pri meni, oz. imel mojo pozornost, ker vesta, da ju imam enako rada in imata oba enake pravice in dolžnosti.

Mamica deklicam...sem te hotela še vprašati: Tisti, ki ne zmaga in ne spi pri tebi, se potem ne počuti odrinjenega? [sm=zmeden.gif]

S[sm=smiley1.gif]amo vprašam.

IZVIRNO SPOROČILO: Katy78

Ah ja no, spet ogromno pametovanja, kot vedno. V bistvu je tako, da so si otroci pač različni. Naš prvi je od prvega dne dalje spal v zibki/posteljici zraven najine postelje, od 3. meseca dalje pa v svoji posteljic v svoji sobi, sva pač poskusila s selitvijo v njegovo sobo, ker je jedel samo 1x na noč poleg tega pa sva ali midva zbujala njega ali pa on naju s svojim premetavanjem po postelji (bil je kot mali tornado v postelji in je še danes pri skoral 4 letih in pol) in se je obneslo od prvega dne dalje. Nekje okoli 6. meseca je začel spati cele noči, zbujal se je zelo poredko, zobki (pa še to ne ob vsakem izraščanju) ali pa če je bil bolan, kar je bilo pa tudi redko. Skratka, glede spanja popolnoma neproblematičen otrok. No, ta drugi je pa drugačen. Pa sem z njim delala enako kot s ta prvim, sem ga tudi od prvega dne dalje dajala spat v njegovo posteljico zraven najine postelje ampak ni in ni dobro spal, če pa sem ga vzela k sebi, je pa dobro spal. So bila vmes obdobja, ko sva mislila, da smo "na konju", saj je lepo spal celo noč v svoji posteljici in se vmes zbudil 1x ker je bil lačen in potem spal naprej, potem pa je spet prišlo zbujanje, jokanje itd. Pa sem ga polagala nazaj v posteljico in je trajalo max. 15 minut in nato ponovi vajo, če sem ga pa k sebi vzela, je pa spal kot polhek. Potem sem ugotovila, da se vseeno boljše naspim, če ga vzamem k sebi kot pa da se n-krat zbujam in ga polagam nazaj v njegovo posteljico. Saj verjetno če bi vztrajala, bi dosegla svoje, sicer z jokanjem, ampak se mi ne da, mi ni do tega, da bi ga "učila" spati v svoji postelji. Zdaj je star 11 mesecev in večino noči prespi pri nama. Je pa tudi sicer veliko bolj navezan name kot je bil prvi sin v tej starosti. Očitno rabi več bližine. PAč tako je, pa sem, kot pravim, z obema delala enako, vendar je ta prvi prespal pri nama parkrat, manj kot 10x, drugi je pa pač drugačen in ima drugačne potrebe. Vsak dan sproti si mislim, da morda bo pa to noč spal v svoji postelji, pa ne gre. Bo že, ko bo čas za to.

IZVIRNO SPOROČILO: Paštetka
Samo ne mi ven metat, da sem kruta, če moj otrok spi v svoji sobi in da bo zato mojemu otroku nekaj manjkalo in da ga kao odrivam....