|
tosja -> RE: Mariborska porodnišnica (15.3.2012 9:37:36)
|
Sem prebrala izkušnjo s CR v Postojni...v Mariboru gre mal drugače[sm=smiley36.gif]
Torej imela sem napovedan cr pri osebni ginekologinji.
V februarju 2012 se je v P Mb marsikaj spremenilo - novi šef[sm=smiley2.gif] - ni več množičnih CTGjev in čakanja [sm=bravo.gif], ležalna doba se je pri CR skrajšala iz 6-7 na 4!!! Kar je mene zelooo prestrašilo, kasneje se je izkazalo za nepotrreben bav bav [sm=jezicek.gif]
Dve pacientki sva bili sprejeti na novi način - za napovedan CR: v petek - sprejem (ctg, uz, vsi papirji, odvzem krvi) - po dobrih dveh urah odhod domov, v nedeljo sprejem na oddelek - po naročilu šefa ob 12ih, po naročilu glavne sestre po obiskih[sm=smiley36.gif][sm=smiley2.gif]. Dobila sem še večerjo, snemanje CTGja, po 24 uri pa nič tekočine in nič hrane.
Posvet z anesteziologinjo, odločitev kakšno narkozo želiš...
Zjutraj dobiš svečko (ki sploh ni potrebna[sm=jezicek.gif], ker narava naredi svoje[sm=jezicek.gif]), sestra naju je odpeljala v pritličje, kjer je že čakal nestrpen ati[sm=smiley36.gif], fotoaparat je prevzela zdravnica[sm=smiley20.gif]zlata, najboljša anestezistka dr. Gostenčnikova[sm=smiley16.gif][sm=bravo.gif][sm=bravo.gif], se je javila za družinskega fotografa[sm=smiley1.gif]
Sprejem v intenzivno - infuzija, čakanje...ker je prišlo do urgentnega CR, sva morali še malo počakati.
Tik pred odhodom v OP mi je dr. Anželjceva naredila še en UZ, da se je prepričala kje je posteljica - rez je lahko nastal na stari brazgotini. V tem času sem se popolnoma sprostila in sem odkorakala - dobesedno[sm=smiley36.gif] v operacijsko popolnoma sproščena.
Tam me je že čakala, krasna ekipa, krasnih žensk - škoda, da ne vem vseh imen - dr. Gostenčnikova, babica Albina in še vsaj 6 krasnih žensk...
dr. Gostenčnikova se je zelo potrudila, ker mi je težko vstavila kanal - ne boli, popolnoma nič!!! Samo sledit moraš navodilom. V tretje ji je uspelo[sm=bravo.gif][sm=bravo.gif][sm=bravo.gif] Hvala, hvala, hvala...v nasprotnem primeru bi dobila splošno narkozo[sm=smiley13.gif]
Dr. Anželjceva je začela razkuževat trebuh, vstavila je kateter - ves čas se je celotna ekipa z menoj pogovarjala. Ko so me sterilno pokrili je prišla moja ginekologinja dr. Kudrova - nasmeh, pogled in smo začeli. Občutek, ko ti povejo, da sesajo plodovnico, ko zaslišiš jok...je nepopisen in vedno znova me oblijjejo solze, ko se spomnim, kako čustveno in substilno je bil voden porod.
Mojo drugo največjo srečo sem takoj polubčkala. Takoj sem jo dobila, sicer je nisem mogla pobožat, sva pa se pomučkali - doktroca je seveda vse ovekovečila s fotoaparatom (naj povem, da ga ni znala odpret, jaz sem ji težko pokazala in je letela ven k možu, da ji je pokazal[sm=smiley36.gif], povedala mi je, da je mož zelooo živčen[sm=jezicek.gif][sm=jezicek.gif]), potem je do mene stopila pediatrinja in mi povedala, da imam krasno, zdravo deklico, ki ima apgar 10!!![sm=bravo.gif][sm=bravo.gif][sm=bravo.gif]
Ko so jo uredili, sem jo spet dobila, spet foto šuting[sm=jezicek.gif][sm=jezicek.gif][sm=jezicek.gif]
Potem so imeli več dela z menoj, naša čebelica pa je spoznala atija, se pofotkala in šla na oddelek.
Rodila sem 10.17, ob 13ih je že prišla iz oddelka k meni[sm=9nebesa.gif] in prvič sva se pristavili[sm=9nebesa.gif]
Na intenzivni sem ostala en dan - večerno vstajanje je bila večja muka kot prvič - pač drugi rez..., čebelica pa je ostala pri meni do 19ih.
Babic tako prvič kot sedaj ne morem prehvalit. Tokrat sta bili Zlatka, ki ji je uspelo, da sem vstala, drugao jutro pa babica Bernarda - dela s srcem, čustvi[sm=smiley31.gif][sm=smiley27.gif], ki je prisluhnila tudi moji želji, ko sem odhajala na oddelek in mi jo izpolnila. Hvala!
Glede na obljubo, ker se gre prej na oddelek, okoli pomoči sester. Naletela sem na eno, ki bi jo dala takoj na drug oddelek. Sem imela slabo izkušnjo z njo že iz 1. štuka. Pač sem se obrnila na drugo sestro - ta je bila sicer užaljena, pa mi je gladko vseeno[sm=smiley36.gif]
Ostale sestre so bile vredu, pripravljene pomagati, svetovati...zlasti Mateja in Violeta. Pa še nočna, za katero žal ne vem imena[sm=smiley13.gif]
Imela pa sem to smolo, da je zadnji večer dežural - pediater dr. Žolger, ki mi ni niti malo všeč, pa še odpustni zdravnik je bil drug dan - nič mi ni rekel za kolke...prvič mi je dr. Trajberjeva vse povedala, razložila...pa čeprav je tud bolj strog tip človeka.
Pa saj ni panike...[sm=smiley36.gif]
Moja izkušnja 2008 je bila lepa, ta pa je presegla moje meje pričakovanj...
Če sem 2008 šla iz intenzivne na oddelek 4 dan - sem letos šla 4 dan domov[sm=jezicek.gif] Sem se grozno bala, a je okrevanje res hitrejše[sm=bravo.gif]
Če je moja prva največja sreča bila 2008 v enem dnevu navajena na flašo, dudo (duda je bila večjaa, kot njegov obrazek[sm=smiley36.gif]), je moja druga največja sreča dobila samo 1 flaško in 2krat dodatek po brizgalki - je od začetka dojena[sm=bravo.gif]
Še enkrat hvala celotni ekipi, ki je mojo drugo porodno izkušnjo naredila najlepšo[sm=smiley1.gif]
Srečna sem[sm=smiley1.gif]
|
|
|
|