|
eva78 -> RE: Marčevke 2008 - 2.del (10.3.2008 14:01:47)
|
Ojla marčevke!
Naša Neli pridno spi, jaz pa hitro skoknem na RR,da preverim,kako je kaj z vami- ostalimi marčevkami. Nasy, Lucalu- hvala za PZ, meni je Pz zelo fajn prebirat, saj se mi zdi, kot da se poznamo....[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] se vidi,da smo se kar dolgo spoznavale skozi maile in upam,da boste tudi ostale objavile PZ.
No pa še jaz prilagam svojo PZ:
Začelo se je ob desetih zvečer 20.02., ko sem opazila vodeno krvav izcedek. Z mojim sva se kar odpravila proti Celju, saj sem mislila,da mi odteka plodovnica. Pri pregledu je ginekologinja ugotovila,da gre za razpok ovojev. Po pravici povedano še danes nisem preverila, kaj to sploh je. Ostati sem morala na oddelku, čeprav sem potihem upala,da bom šla še domov. Po jutranji viziti 21.02.so mi dali gel za mehčanje in odpiranje MV,i je začel delovati popoldan v obliki čudne bolečine- rahlih popadkov,ki so me spreletavali skozi medenico. Cel dan in celo noč do jutranje vizite v petek, 22.02. sem imela te zoprne bolečine,vendar CTG ni kazal nič posebnega.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] Končno v petek zjutraj pa sem že bila odprta 3 cm in napotili so me v porodno. Meni je šlo kar na jok, ker sem vedela,da moj dragi ne bo prisoten zaradi njegove želje.
Sestre iz oddelka so že javile v porodno,da mojega dragega ne bo, vendar si je takoj po mojem klicu premislil in v rekordem času prispel v porodno.
Sprva sem imela babico Jožico, mlado punco, zelo prijazno, nato pa jo je zamenjala prav tako mlada ženska,ki je bila drugi dan v službi s porodniškega dopusta. Zdravnica mi je predrla mehur, dali so mi umetne popadke. Ko je bilo fejst hudo, sem predihavala,kolikor sem pač zmogla, sem se spomnila na dihalne vaje v MŠ. K sreči sem se zelo hitro odpirala in kaj kmalu je zdravnica otipala že Neline laske. Z mojim sva se sprehodila še do WC, potem sem malo še probala stoje, pa na žogi,pa čepe, potem pa je šlo zares. Potiskala sem kolikor se je dalo, pa ni šlo. Naenkrat sem začutila oster rez in navodila ene druge starejše babice,da naj potisnem,kot so me učili v MŠ. Moj dragi je izrazil željo,da mora iti ven,pa ga ta starejša babica ni pustila. Je bila huda nanj, češ,kaki dedec je,da me zdaj zapušča,ko bo najlepše.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]
Ampak ni zdržal, vendar mu tega ne zamerim. Ves čas poroda,ko je bilo najbolj hudo,sva se fejst prijela za roke, pogledala v oči in vedela,da bova skupaj zmogla. K sreči ni bilo z moje strani nobenih psovk, vrešča, jeze, jaz sem rabila samo tišino.
Končno sem potisnila tako,da je nekaj toplega planilo iz mojega telesa in veselo zajokalo. Pa sem zajokala še jaz, pa novopečeni očka in vse se je srečno končalo. Potem pa šivanje, pa umivanje in nazaj na oddelek. Porod je bil končan v 4 urah in k sreči imam samo prijetne spomine. Kar je najhujše, so samo številni šivi, pa tudi ti že v 14 dneh veselo popuščajo.
|
|
|
|