RE: Ravnanje vzgojiteljice - pravilno? (Polna verzija)

Forum >> [Otrok] >> Vrtec in varstvo



Sporočilo


Čupka -> RE: Ravnanje vzgojiteljice - pravilno? (6.3.2008 19:48:42)

Hej Gina!
Vesela sem, da si si vzela tooolko časa zame (no, pa najbrž ne samo zame, saj je gotovo še komu znimivo tole razglabljanje). Žalosti pa me, ker ti, glede na to, da si zelo inteligentna oseba z ogromo izkušnjami, ne bom mogla odgovorit tako kot bi rada, oziroma vsaj na tvojem nivoju ne. (pa mislim iskreno, nobene provokacije oz. zaj.......e[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] ) Sem mislila, da sem bila v sojem odgorou dovolj jasna, pa mi vendarle ni uspelo.

Lej, v svojo vzgojo moram verjeti. Vem pa da ni idealna in ni popolna in skoraj ne mine dan, da se ne bi spraševala, če sem naredila prav, kako bi bilo, če bi naredila drugače,... Za nasvete sprašujem psihologinjo in ostale izkušene ljudi iz stroke prav tako tiste, ki niso iz stroke pa se mi zdi da lahko kot zunanji opazovalci bolj optimalno ocenijo situacijo kot jaz, ki sem čustveno vpletena.
In če verjameš ali pa ne, doma mu nikoli ni dovoljeno tepsti nikogar (!!!) in nikoli, ampak res, nikoli ni prezrto, če kako ušpiči, ali ga kaj namenoma"polomi", pa četudi ga nenamerno, se vedno pogovoriva kaj bi lahko naredil, da bi se nesreči izognil. Je tudi res, da je doma izredno lepo vodljiv, nežen, čustven. Vsake toliko ima flash, ki ga doma veliko lažje usmerimo, mogoče celo preprečimo, kot v skupini 10 - 15 otrok. To mi je jasno
Udaril  ni vzgojiteljice še ni nikoli. Danes jo je opraskal in to je naredil prvič in zagotovo ne bo več. Preizkušal je njene meje. In prepričana sem, da tega več ne bo naredil.

In ja, gledam 119nanny in se zahvaljujem vsemu stvarstvu, da pri nas doma ni tako in da sva vendarle na dovolj pravi poti, da narediva iz najinih otrok strpne in čutne ljudi. Sem pa ravno prejšnji teden ugotovila, ko sem gledala to oddajo, da premalo objemam največjega sina[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]....nad mojo ugotovitvijo ni preveč navdušen, saj ga sedaj neprestano peštam[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]




Čupka -> RE: Ravnanje vzgojiteljice - pravilno? (6.3.2008 19:52:09)


IZVIRNO SPOROČILO: Gina

IZVIRNO SPOROČILO: Čupka


Moj otrok bi vedel, da to boli in tega ne bi več delal tudi če bi se lepo pogovorila z njim in ga malo poslala v "osamo" na razmislek. Pričakovala od njega, da se ji opraviči in da pove recimo vsej skupinici zakaj se tega in tega enotavno ne sme početi. Sploh ker se je zelo lepo pripravljen pogovarjati in sodelovati pri reševanju nastali problemov in problemčkov.


A tebi se to zdi sploh kakšna posledica?[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] Če nekoga udariš, da se mu opravičiš in poveš zakaj se tega ne sme početi? Evo, pa smo tam, kjer se ne stirnjamo okrog vzgoje. Kakšna posledica je to zanj? Kakšna cena? Bo pač rekel, da se ne sme in oprosti in bla blabla in to je to, naslednjič pa jovo na novo.... saj je posledica bila čisto sprejemljiva. Ni ga naučila, da je opraskati vzgojitelja smrtni greh - saj se niti tebi očitno ne zdi, če ti je to primerna kazen, pa če temu rečeš "problemček", matr meni se to zdi totalna katastrofa, da si kaj takega drzne.

Poleg tega....saj on že zdaj ve, da se tega ne sme. Ne mi reči, da otrok pri treh in pol še nikdar ni slišal, da se tega ne sme ali da o tem nima pojma. Evo, temu jaz rečem zagovarjanje otroka. In pameten otrok bo to izkoristil. Normalno je to.


No, Gina, tale tvoj post me je pa definitivno zelo razočaral. Se pravi da zagovarjaš, da ga je opraskala, čeprav si rekla, da ne. Najbolje, da bi ga dala čez kolena in ga nažgala po nagi riti. Skoraj ne verjamem več, da si iz stroke...




Sibil_ -> RE: Ravnanje vzgojiteljice - pravilno? (6.3.2008 20:06:57)

No, jaz ne bom podala svojega mnenja o ravnanju vzgojiteljice.Ampak moj sin je pri dveh letih grizel in ščipal.In sem ga tri mesece lepo nagovarjala naj neha, da to boli itd.Ko mi je dvignilo pokrov sem ga začela nazaj grizt in ščipat-in je po terdnu dni nehal.Od zdaj naprej ga učim, da se druge osebe ne udari, ker dobiš nazaj in da če ga kdo udari, naj udari nazaj.Lahko učim nasilje, mogoče to ni v skladu z vašimi modernimi načeli, ampak od takrat naprej ne udari, ne ugrizne in ne ščipa.Prej pogovori niso zalegli nič....[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]


To so pač moje izkušnje, pa toliko star otrok že marsikaj razume in ve, da nečesa ne sme-ampak se požvižga, saj bo kot posledica samo en dolgočasen govor, ki ga bo na pol preslišal....[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]




lex -> RE: Ravnanje vzgojiteljice - pravilno? (6.3.2008 20:21:19)

IZVIRNO SPOROČILO: Čupka


Stvar je v tem, da je mali, ker pač ni dosegel svojega v jezi vzgojiteljico oprasknil po roki. Ona pa ga je nazaj. Nima sicer ogromne praske, ampak jo ima. To je menda naredila zato, da bi se naučil, da praskanje boli. In mu je potem s "kremico" namazal roko.
Ko mi je to sine pripovedoval, mu je šlo na jok in je rekel: Mami, res nisem vedel, da to tako boli.

Jaz mislim seveda, da njeno ravnanje ni pravilno. Skoraj prepričana sem, da je to naredila bolj v afektu, ker jo je zabolelo, ko jo je opraskal in jo ujezilo. Da je naredila prav to, česar mi skušamo odvaditi našega gavnarja. Ravnanja v afektu.
In seveda se bojim, da kar koli mu bo kdo sedaj naredil v vrtcu, pa naj bo po nesreči, ali za nalašč, bo on njemu vrnil in mu seveda pokazal, kako to boli.

Al kaj?! Pomagajte punce, s svojimi pogledi na zadevo.

Thanks!





jaz sem imela cel obraz popraskan ko me je en fant od jeze spraskal, pa ga nisem spraskala nazaj. Posadila sem ga na okensko polico, mu dala "kazen", da razmisli kaj je naredil. Se mi je prišel sam opravičit. Pa mamici sem povedala kaj je bilo. Kako se je ona z njim pogovorila ne vem, vem samo da ji je bilo nerodno in da je vzela škarjice in mu porezala nohte. Kaj češ tud to je del naše službe. Tud brco sem že dobila 1. septembra pa jih tisti ni dobil nazaj. To se ne dela! Pogovori se z njo.




lex -> RE: Ravnanje vzgojiteljice - pravilno? (6.3.2008 20:24:00)

sibil, ampak v vrtcu se to ne dela, tako lahko vzgajamo starši. A si predstavljaš da pride domov otrok z ugrizom vzgojiteljice[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]

Drugač pa je čisto odvisno. Jaz sem tud tamalo  prstek ščipnila z zobmi, ker mi ni nehala tiščat prsta v usta preden je zaspala. Ni blo močno ampak toliko, da je nehala




Čupka -> RE: Ravnanje vzgojiteljice - pravilno? (6.3.2008 20:42:04)

Hvala punce, ste mi pomagale, vse po vrsti. Govorila bom z vzgojiteljico. Se znava kar dobro pogovrit in najt skupni jezik, tako da to ne bo pretežko. Težko bo meni jutri začet, ker ne maram težit, ampak mislim, da je pošteno do nje in do otroka, pa v končni fazi tudi do mene kot mame, da se pogovoriva o dogodku in ne da se delamo, kot da ni nič.

Vem pač, da mali ni nasilen in da ve kaj je prav, samo ne obvladuje se še povsem (če samo pomislim, kako težko je to...poznam kaj nekaj koleričnih odrastlih ljudi, s parimi križi na ramenih, pa se ne obvladujejo in se nikoli ne bojo), a sem prepričana, da se sčasoma bo. Trudimo se mi in trudi se on. In to zelo očitno trudi.
In vem, da pri njem dosti bolj zaleže pogovor in recimo zgodbica z izmišljenimi osebami ki vključuje dogodek iz njegovega življenja in nosi nauk.
Pri njem kazen ne zaleže. Zaleže edino to, da mu daš čas, da razmisli, priložnost da se ohladi.




MAŠKA -> RE: Ravnanje vzgojiteljice - pravilno? (6.3.2008 21:11:19)

Kar se igračke tiče, dam vzgojiteljici popolnoma prav. Igračka ni njegova in pika. Prijateljček mu jo morda posodi iz tega razloga, ker se čuti šibkejšega od tvojega "impulzivnega" sinka. Če vztrajaš, da ima enako igračko, mu kupi svojo, sicer mu pa dopovej, da to ni njegovo. Jaz bi ubrala vsekakor drugo varianto, vsega otrok pač ne more imet.

Kar se tiče praskanja, zakonodaja tega vzgojiteljici res ne dovoljuje. Sama se odloči, kaj boš naredila. Mogoče se boš spomnila tega dogodka, ko bo tebe pošteno udaril, mogoče čez petnajst let... malo poglejmo vsi okoli sebe kaj se dogaja z današnjo mladino. In potem se čudimo zakaj... saj jih starši že od malih na nek način podpiramo pri agresivnih dejanjih.

Če bi imela sama takšen primer, bi se vzgojiteljici mogoče celo zahvalila za pomoč pri vzgoji.





Anonimen -> RE: Ravnanje vzgojiteljice - pravilno? (6.3.2008 21:15:27)

IZVIRNO SPOROČILO: ****

Jaz mislim da bi bilo kar prav da se ti o temle pogovoriš z ravnateljico, kajti po mojem mnenju vzgojiteljica nebi smela pod nobenim pogojem narediti tega. To je ravnanje otrok ne pa odrasle odgovorne osebe. Skratka tvoje razmišljanje se mi zdi precej na mestu.


se podpišem




Gina -> RE: Ravnanje vzgojiteljice - pravilno? (6.3.2008 21:17:21)

IZVIRNO SPOROČILO: Čupka


IZVIRNO SPOROČILO: Gina

A tebi se to zdi sploh kakšna posledica?[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]  Če nekoga udariš, da se mu opravičiš in poveš zakaj se tega ne sme početi? Evo, pa smo tam, kjer se ne stirnjamo okrog vzgoje. Kakšna posledica je to zanj? Kakšna cena? Bo pač rekel, da se ne sme in oprosti in bla blabla in to je to, naslednjič pa jovo na novo.... saj je posledica bila čisto sprejemljiva. Ni ga naučila, da je opraskati vzgojitelja smrtni greh - saj se niti tebi očitno ne zdi, če ti je to primerna kazen, pa če temu rečeš "problemček", matr meni se to zdi totalna katastrofa, da si kaj takega drzne.

Poleg tega....saj on že zdaj ve, da se tega ne sme. Ne mi reči, da otrok pri treh in pol še nikdar ni slišal, da se tega ne sme ali da o tem nima pojma. Evo, temu jaz rečem zagovarjanje otroka. In pameten otrok bo to izkoristil. Normalno je to.


No, Gina, tale tvoj post me je pa definitivno zelo razočaral. Se pravi da zagovarjaš, da ga je opraskala, čeprav si rekla, da ne. Najbolje, da bi ga dala čez kolena in ga nažgala po nagi riti. Skoraj ne verjamem več, da si iz stroke...



Prav zanimivo, kako lahko nekdo po svoje razlaga nekaj napisanega. Kaj bi se šele s povedanim zgodilo?! Še dobro, da je napisano, da ne moreš obrniti, da sem nekaj napisala, česar nisem. Kje sem napisala, da se strinjam s tem, da ga je opraskala? Kje??? Kje sem napisala, da bi bilo najboljše, da bi ga nažgala po nagi riti??? Kje? Uau, zgovoren dokaz, kako ljudje priredijo zgodbe. saj ti sploh nikjer nisem napisala, kaj bi jaz naredila! Napisala sem, da bi bila to premila kazen. Sicer sem sklepala, da se praskanje pri njem v vrtcu pogosto dogaja, ok, lahko da sem narobe sklepala, vendar v primeru, da bi otrok non stop praskal otroke, na koncu pa bi še mene, bi jaz najprej gotovo svoje zelo zelo zelo odločno povedala otroku, ga takoj nato odpeljala direktno k ravnateljici in zahtevala da takoj pridete tja ponj, ter vztrajala pri tem brez nadaljnega, ker je nevaren za ostale otroke in moram ostalim zagotoviti varnost - ker če se spravi nad mene, se bo na ostale otroke še toliko prej (so že eno vzg. tožili zato, ker je en otrok ogrizel ostale, tega pa ne gre reskirat). Ko bi prišli vi, bi se najprej pogovorila z vašim otrokom pred vami in potem zahtevala, da ga vi kaznujete. Menim, da bi poskrbeli, da vam naslednjič ne bi bilo potrebno oditi iz službe zaradi tega, ker otrok v vrtcu štalo dela. V vsakem primeru pa bi se zamislili o resnosti zadeve.
A veš, draga čupka, jaz se ne grem praskanja. Jaz se grem malo bolj posledične reči.




Čupka -> RE: Ravnanje vzgojiteljice - pravilno? (6.3.2008 21:40:12)


IZVIRNO SPOROČILO: Gina

IZVIRNO SPOROČILO: Čupka


IZVIRNO SPOROČILO: Gina

A tebi se to zdi sploh kakšna posledica?[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]  Če nekoga udariš, da se mu opravičiš in poveš zakaj se tega ne sme početi? Evo, pa smo tam, kjer se ne stirnjamo okrog vzgoje. Kakšna posledica je to zanj? Kakšna cena? Bo pač rekel, da se ne sme in oprosti in bla blabla in to je to, naslednjič pa jovo na novo.... saj je posledica bila čisto sprejemljiva. Ni ga naučila, da je opraskati vzgojitelja smrtni greh - saj se niti tebi očitno ne zdi, če ti je to primerna kazen, pa če temu rečeš "problemček", matr meni se to zdi totalna katastrofa, da si kaj takega drzne.

Poleg tega....saj on že zdaj ve, da se tega ne sme. Ne mi reči, da otrok pri treh in pol še nikdar ni slišal, da se tega ne sme ali da o tem nima pojma. Evo, temu jaz rečem zagovarjanje otroka. In pameten otrok bo to izkoristil. Normalno je to.


No, Gina, tale tvoj post me je pa definitivno zelo razočaral. Se pravi da zagovarjaš, da ga je opraskala, čeprav si rekla, da ne. Najbolje, da bi ga dala čez kolena in ga nažgala po nagi riti. Skoraj ne verjamem več, da si iz stroke...



Prav zanimivo, kako lahko nekdo po svoje razlaga nekaj napisanega. Kaj bi se šele s povedanim zgodilo?! Še dobro, da je napisano, da ne moreš obrniti, da sem nekaj napisala, česar nisem. Kje sem napisala, da se strinjam s tem, da ga je opraskala? Kje??? Kje sem napisala, da bi bilo najboljše, da bi ga nažgala po nagi riti??? Kje? Uau, zgovoren dokaz, kako ljudje priredijo zgodbe. saj ti sploh nikjer nisem napisala, kaj bi jaz naredila! Napisala sem, da bi bila to premila kazen. Sicer sem sklepala, da se praskanje pri njem v vrtcu pogosto dogaja, ok, lahko da sem narobe sklepala, vendar v primeru, da bi otrok non stop praskal otroke, na koncu pa bi še mene, bi jaz najprej gotovo svoje zelo zelo zelo odločno povedala otroku, ga takoj nato odpeljala direktno k ravnateljici in zahtevala da takoj pridete tja ponj, ter vztrajala pri tem brez nadaljnega, ker je nevaren za ostale otroke in moram ostalim zagotoviti varnost - ker če se spravi nad mene, se bo na ostale otroke še toliko prej (so že eno vzg. tožili zato, ker je en otrok ogrizel ostale, tega pa ne gre reskirat). Ko bi prišli vi, bi se najprej pogovorila z vašim otrokom pred vami in potem zahtevala, da ga vi kaznujete. Menim, da bi poskrbeli, da vam naslednjič ne bi bilo potrebno oditi iz službe zaradi tega, ker otrok v vrtcu štalo dela. V vsakem primeru pa bi se zamislili o resnosti zadeve.
A veš, draga čupka, jaz se ne grem praskanja. Jaz se grem malo bolj posledične reči.


Jah, mogoče sem si res kaj po svoje razložila, ker sem pač mislila, da mi boš na besedo verjela, kako je pri nas doma[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] No, seveda ti tega, da dvomiš, pač ne morem zamerit, ker se po tem svetu sprehaja vse preveč frikov...
No, res nisi napisala da se strinjaš s tem da ga je opraskala. Napisala si, da ne moreš sodit o tem, nazadnje sem imela filing, da si se odločila, da vendarle lahko sodiš, da je ravnala pravilno, samo očitno sem se zmotila.
Pa seveda nisi napisala, da naj ga našeška. Ampak jaz. Ker sem pač razumela, da misliš da lahko otrok razume svojo odgovornost in neprimernost nekega vedenja samo s pomočjo nasilja.

Saj sem vedela, da sem nerodna pri pisanju. Pa nič slabega nisem mislila, še najmanj pa obračat besede. Pač nisem navajen, da me kdo lovi za besede, ker tudi jaz drugih ne[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]

Sorry, torej. No hard filings. Veliko mi pomeni tvoje mnenje in tvoje poste rada prebiram, samo zdajle sem bila pa res malo šokirana.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image]




Anonimen -> RE: Ravnanje vzgojiteljice - pravilno? (6.3.2008 22:00:15)

Definitivno ga ne bi smela opraskati nazaj, to je v bistvu prav smešno. Vem, da zate ne, ampak če si predstavljam eno vzgojiteljico, ki praska 3 leta starega otroka ... ker ga ne zna drugače obvladat. Ne vem, ampak po moje bi ga morala znati. Ma saj je najbrž veliko načinov, tudi Gina jih je že naštela. Pač je treba halo zagnati, da otrok dobi predstavo, kako blazno ga je polomil.




Gina -> RE: Ravnanje vzgojiteljice - pravilno? (6.3.2008 22:01:10)

Čupka, poglej, če je otrok to naredil prvič, če sicer tega ne dela, potem bi bila tudi jaz kot mama ogorčena in bi se sigurno pogovorila z vzg. o tem, da se to ne sme zgoditi nikdar več pod nobenim pogojem.
Če pa ima otrok s tem težave in če ga tega ne morete odvadit, potem pa bi se šla tja pogovorit o tem, kako naj skupaj rešimo težave, povedala bi vzg. da ne odobravam tega, kar je naredila, da mi je hudo, ker tudi njej povzroča težave, ter bi jo vprašala kaj še ona predlaga, da skupaj ukrenemo, da bo vsem skupaj lažje - predvsem pa, da bo otrok pomirjen in srečen. No, tako bi jaz naredila.

A veš, mogoče sem res preveč hudih reči videla v življenju in najbrž me asociira vsaka reč na kaj. V tvojem konkretnem primeru se mi je odvrtel film enega fanta, (mama psihologinja), ki je v primeru, ko ni bilo tako, kot si je zamislil, eksplodiral. Doma so ga zaprli v sobo, da se je počasi pomiril. Veliko so se menda pogovarjali, samo on ko ga je prijelo, ga je prijelo. Saj nikdar ni bilo posledic, razen da je ropotal v svoji sobi, dokler ga ni minilo. Starši so zagovarjali, da ne bodo povzdignili glasu, še manj seveda tepli, vendar niso niti uveljavili posledic. Ničesar, razen ohladitve. So rekli, da kazen pri njem ne deluje. (morda zato taka asociacija na tvoj post, vendar oni po moje niti probali niso, glede na videno, kaj je otrok zganjal). V šoli ga je včasih prijelo in metal je stole po učilnici. Kake 3x je metal mize. Morala sem evakuirati cel razred večkrat, da ni koga zadelo, ker ni nehal in ni nehal. Mama je rekla, da moramo razumeti, da rabi skuliranje, vendar v razredu nimaš sobe, kjer bi se ohladil, poleg tega je bil prevelik, da bi ga mi lahko kam odnesli. Ogrožal je ves svet okoli sebe ves čas, dokler je bil na šoli. In nihče ni nič mogel. Bil je zaščiten kot kočevski medved. Enkrat ga je kasneje na nekem taboru ena učiteljica dobesedno ko je metal reči, odnesla fizično, večjega in močnejšega kot ona, ven od ljudi, tolk ji je prekipelo, kaj bo ostalim naredil. Celo ko je vrgel stol iz nadstropja,.....hvala bogu ni nikogar ubil, zato jo je odnesel se mi zdi da samo z opominom. Kaj je iblo kasneje hvala bogu ne vem niti nočem vedeti. Hočem ti povedati, da je reči treba urejati, dokler je otrok majhen, ker kasneje je prepozno. Vzgoja je huda reč, otroci so različni, ne učinkuje vedno tisto, kar pišejo knjige. Pa ne govorim o eni čez rit, niti o prskanju, ampak zgolj o posledicah, ceni, ki mora biti učinkovita. Najti jo moraš pa sam, ker ni univerzalna za vse.

Mi je pa še ena zanimiva reč, ki se ne nanaša na tale post, ampak na splošno. Tisti starši, ki najbolj zagovarjajo nenasilje, se pravi zelo orto, niti če je otrok v nevarnosti pa bi ga morda lahko avto povozil zaradi njegove objestnosti, ga ne smeš v afektu čez rit, niti ne smeš povzdignit glasu, ....taki načeloma tolerirajo daleč največ nasilja od svojih otrok v praksi. Se pravi ne zdi se jim tolk grozno, če je njihov otrok nasilen, zmanjšujejo pomen tega, tolerirajo mnogo več od vseh ostalih staršev.

Čupka še enkrat, jaz o tvojem otroku ne morem soditi, ker ne poznam situacije. Vse, kar sem pisala o nasilnih otrocih, je napisano načeloma o nasilnih otrocih, mogoče tvoj sploh niti od daleč ni tak, pojma nimam, ne morem vedeti. Naredila pa bi tako, kot sem v prvem odstavku tega posta napisala.




Naja30 -> RE: Ravnanje vzgojiteljice - pravilno? (6.3.2008 22:09:05)

IZVIRNO SPOROČILO: lex

sibil, ampak v vrtcu se to ne dela, tako lahko vzgajamo starši. A si predstavljaš da pride domov otrok z ugrizom vzgojiteljice[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]



Se strinjam.




mamuška -> RE: Ravnanje vzgojiteljice - pravilno? (6.3.2008 23:09:56)

Se 100 in več procentno podpišem pod vsako Ginino besedo.  Točno to je problem: otroci so nam danes več kot svetinje, vsi, ki so postavljeni za njihovo varstvo, vzgojo itd, -starši itak nimamo časa!- pa morajo biti ne vem kakšni ultra strokovnjaki. Otroku ej treba do nezavesti nekaj dopovedovat, ga prosit, ponavljat. Jaz ne vem, kako smo zrasli gor mi in generacije pred nami, ki so jih vzgajale pol (ali pa še to ne!) pismene mame in babice, tete in strici, pravzaprav bolj ali manj cela vas, brez "strokovne" izobrazbe. Vendar se je vedelo, da je beseda zakon in pika. Udariti odraslega je bil - točno to! - smrtni greh in kolikor spomin meni seže, je bilo udariti kogarkoli, vključno z vso domačo živino - smrtni greh. Gorje mu, ki je to pravilo kršil. Nobenih "hiperaktivcev", "indigo", "kraljevskih" , posebnih in ne vem kakšnih še otrok ni bilo. Pravila so bila jasna, po potrebi tudi glasna, izjem ni bilo. Pika! Tudi ne za sosedovega mongoloidnega fanta, ki je bil vedno v naši družbi, nikoli ni bil za nas "drugačen" in presneto dobro je kapiral, kako se mora obnašat, če hoče but z nami laufat naokoli. ČE slučajno kdo tam okoli 4. leta še ni dojel, jih je enostavno fasal od najstarejšega, ki je edini - nepisano pravilo!-  v takih primerih smel "poravnat račune". Da  bi kdo doma o tem kaj jamral, ni bilo govora, ker si izvedel samo, da če se doma nočeš učit, te bo pa svet tepel.

Danes je na miljone izgovorov. "Naš je pa tak", "naš pa drugačen" - ej, naš je tud "drugačen". Vsak otrok je drugačen in prav je tako, ampak treba ga je naučit, da pač so pravila, ki jih je treba ubogat, da obstaja avtoriteta, da obstaja nedotakljivost drugega. JA, drugega, ne samo tvoja! Pa tudi tega ga je treba naučit, da če si pač gluh za vse besede, jih fašeš. Pika. Če imajo njegovi udarci, praskanja, grizenja pač vedno za psoledico le ploho besed - hmmm, težka bo. Prijateljičin sin je grizel do trenutka, ko je bil KREPKO obgrižen nazaj - od lastne matere. Točno do takrat je grizel. Od takrat nikdar in nikoli več, pa ga je prej 2 leti (od 2. do 4. leta!) premilo prosila in dopovedovala, kaznovala, prosila, fehtala, razlagala, ga sama pred seboj zagovarjala - ko ga je prav nemarno šavsnila nazaj, je bil nadloge za vse večne čase "ozdravljen".  Čisto nič več "poseben" ni bil.  In res se vse začne, ko otrok, lahko tudi še dojenček, prvič dvigne roko nad odraslega, čeprav v igri, in se mu ta smeji! Vedite, da čemur se zdaj smeješ, se boš čez par mesecev jokal!

Jaz ne bi delala nobene tragedije iz dogodka. Otroku bi lepo razložila, da je dobil, kar je iskal.  Ne glede na vzrok, se tako pač ne obnašamo, sploh ne pri 3 letih! Bi pa z vzgojiteljico rekla nekaj kratkih besed (BREZ otroka!!!!), da se mi tak način ne zdi sprejemljiv niti ne vreden njenega poklica in da pričakujem (zahtevam!), da se to ne ponovi. End of story!




Anonimen -> RE: Ravnanje vzgojiteljice - pravilno? (7.3.2008 8:19:09)

IZVIRNO SPOROČILO: caffee

IZVIRNO SPOROČILO: ****

Jaz mislim da bi bilo kar prav da se ti o temle pogovoriš z ravnateljico, kajti po mojem mnenju vzgojiteljica nebi smela pod nobenim pogojem narediti tega.


se podpišem



Probleme se rešuje tam, kjer so nastali. Torej najprej pri vzgojiteljici. In kolikor razumem, se da z njo povsem racionalno pogovarjat. Če greš direktno k ravnateljici, možnost za normalen dialog že v kali zatreš, ker s tem vzgojiteljici izkažeš svoje nazaupanje.

Vzgojiteljica ni naredila prav. Kot odrasel, zrel, profesionalen človek bi morala najti neko drugo pot.

Tudi otrok ni naredil prav in mora čutiti posledice, kakršne naj bodo te posledice pa je odvisno od pogostosti teh dogodkov in od samega karakterja otroka. Enemu mirnemu, ustrežljivemu otroku samo rečeš, da se tega ne sme, otrok z močno osebnostjo pa mora čutiti konkretne, resne posledice, da se ga oprime.




Čupka -> RE: Ravnanje vzgojiteljice - pravilno? (7.3.2008 8:23:01)

Dobro jutro. Torej, naj poročam, sem skoraj dolžna nede[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]
Vesela sem, da sem temo objavila tukaj, ker ste mi pomagale, da sem "skristalizirala" občutke v sebi in pomirila prvotno ogorčenje.
V preteklosti sem tu in tam odreagirala tako, na vrat na nos, ali kako se že reče-na prvo žogo. Ker se mi je zdelo to v tistem trenutku najboljša rešitev in sem podzavestno želela da se zgodi nekaj radikalnega. Iskreno - bilo mi je zelo žal. Kasneje, ko se je pokazalo, da bi lahko zadevo uredila povsem drugače in bi bilo za use udeležence veliko bolj prijazno.
Dobro sem se naspala in zjutraj še enkrat prebrala vse vaše odgovore. U vrtec sem šla mirna in sem prosila vzgojiteljico za par minutk časa. Zelo lepo sva se pogovorili. Povedala mi je (pa čeprav se vsak dan sproti na hitro pomeniva kako in kaj se je dogajalo v vrtcu...) da mali sicer ne praska nikogar, da tudi tepe ne. In da mu je bilo včeraj res zelo žal. Še 4 ure po dogodku je prišel do nje in se ji je še enkrat opravičil in rekel da ne bo več naredil tega in da je žalosten, ker jo boli rokica. Da ful napreduje  in zelo sodeluje in da je prav luštno delati sicer z njim...
Tako. Na hitro, preden odbrzim pa obveznostih.
Hvala še enkrat.




Čupka -> RE: Ravnanje vzgojiteljice - pravilno? (7.3.2008 8:27:41)


IZVIRNO SPOROČILO: Ankica

IZVIRNO SPOROČILO: caffee

IZVIRNO SPOROČILO: ****

Jaz mislim da bi bilo kar prav da se ti o temle pogovoriš z ravnateljico, kajti po mojem mnenju vzgojiteljica nebi smela pod nobenim pogojem narediti tega.


se podpišem



Probleme se rešuje tam, kjer so nastali. Torej najprej pri vzgojiteljici. In kolikor razumem, se da z njo povsem racionalno pogovarjat. Če greš direktno k ravnateljici, možnost za normalen dialog že v kali zatreš, ker s tem vzgojiteljici izkažeš svoje nazaupanje.

Vzgojiteljica ni naredila prav. Kot odrasel, zrel, profesionalen človek bi morala najti neko drugo pot.

Tudi otrok ni naredil prav in mora čutiti posledice, kakršne naj bodo te posledice pa je odvisno od pogostosti teh dogodkov in od samega karakterja otroka. Enemu mirnemu, ustrežljivemu otroku samo rečeš, da se tega ne sme, otrok z močno osebnostjo pa mora čutiti konkretne, resne posledice, da se ga oprime.


Točno tako. Moj otrok res ni miren, tudi osebnostno je zelo, zelo močan. Je pa prijazen in sočuten. In preizkušeno se pri njemu največ doseže na miren in prijazen način.




Anonimen -> RE: Ravnanje vzgojiteljice - pravilno? (7.3.2008 8:40:35)

IZVIRNO SPOROČILO: Gina

Mi je pa še ena zanimiva reč, ki se ne nanaša na tale post, ampak na splošno. Tisti starši, ki najbolj zagovarjajo nenasilje, se pravi zelo orto, niti če je otrok v nevarnosti pa bi ga morda lahko avto povozil zaradi njegove objestnosti, ga ne smeš v afektu čez rit, niti ne smeš povzdignit glasu, ....taki načeloma tolerirajo daleč največ nasilja od svojih otrok v praksi. Se pravi ne zdi se jim tolk grozno, če je njihov otrok nasilen, zmanjšujejo pomen tega, tolerirajo mnogo več od vseh ostalih staršev.



No, a vidiš, tu pa se ne strinjam s tabo POVSEM. Delno to res drži, ampak mene npr. nasilje zelo moti, zakaj, sem ti že enkrat pisala. Pa ni važno, psihično ali fizično, če je tega veliko itak hodita z roko v roki. In zato ne toleriram nasilja niti doma. In zelo pisano gledam, kadar se kdo spravi biti nasilen, fizično ali psihično.
Seveda pa je stvar interpretacije, kaj nasilje sploh je. Meni ni nasilje, če se zderem nad nekom. Ali pa nekdo nad mano. Mi je pa hudo nasilje, če zraven uporablja žaljivke. Pa če me pošlje v p.m. na miren način ali z vpitjem.
Afekt - v afektu se lahko zgodi marsikaj. In lahko tudi, da npr. zaradi strahu udariš otroka čez rit. Samo to je bilo v afektu. In se je potrebno kasneje, ko pridemo nazaj k sebi, malo povprašat, ali je bilo narejeno prav. Saj to je tisto, vzgoja je stalno križarjenje, kjer ni absolutno pravilne rešitve. Pri nekomu bo v določeni situaciji delovalo to, pri drugemu bo v identični situaciji delovalo drugo. Vzgoja je zeloo dolgoročna zadeva. In tega večina staršev ne pomisli. Veliko staršem je važno je samo trenutno otrokovo počutje.
Vzgoja je tudi zelo težaško delo, ker poteka 24ur na dan, 20 let. Ne sme se popustiti, treba je vztrajat in aktivno razmišljat o vzrokih in posledicah, o svoji in otrokovi osebnosti,

V vsakem primeru pa posledice morajo biti. Če otrok nalašč polije kakav, mu ga vzameš (menda mu ga ne greš polivat nazaj) in  ga ne dobi več. Naša mora še pobrisat mizo za sabo, tla, sebe. Meni se to zdi ustrezna posledica za njeno starost (glede na to, da je kakav super eksta fajn in brez njega zjutraj ne more [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]). In je že zdavnaj nehala polivat zanalašč. En kolega pa svojega otroka vsakič, ko polije, zanalašč ali po nesreči, udari po rokicah. Mali se začne jokat in ga udrai še enkrat. To se zdaj ponavlja že dve leti. In niso nikamor prišli, le mali je zmeden, boji se držat kozarec v rokah in boji se jokat [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]. Je vzrok, ampak posledice niso definirane, so nejasne.




Čupka -> RE: Ravnanje vzgojiteljice - pravilno? (7.3.2008 9:18:36)

No, sedaj imam še malo časa, pa da napišem, zakaj sem se odločila tako kot sem se. Na zaradi vzgojiteljice (še vedno ne odobravam tega, kar je naredila) temveč zaradi otroka. Takole sem razmišljala:
Videla je, da smo se doma pogovarjali o tem, videl je, da razpravljava z vzgojiteljico, torej je začutil moč in pomembnost problema.
Videl oz. čutil pa bi tudi, če bi zganali cel halo in šli do ravnateljice, pa še kake višje inštance, ali celo do policije, kot mi je nekdo včeraj razburjeno svetoval... Čutil bi, da imajo njegovi starši neskončno moč in da ga lahko on mirno sračka naprej, ker so itak starši glavni in bojo vse uredili. In potem bi prišlo...daleč nekje v osnovni šoli....do tega, da bi namesto učne snovi recitiral učiteljem svoje pravice in številko SOS telefona za trpinčene mladostnike.
Tega pa ne želim. Ne želim da ne spoštuje avtoritete. Predobro vsi vemo, kam to pripelje.

In ja, vzgoja je dolgoročna zadeva. Terja starša 24 ur na dan. Na momente ti izsesa vso energijo in te pahne na rob obupa. Ampak ker mislimo na otrokovo prihodnost, se ne vdamo. Garamo in garamo dneve in leta, in otroci garajo z nami. Ampak dejansko je vse poplačano. Trenutkov obupa je čedalje manj in vedno več je prijetno in kvalitetno preživetega časa z našimi mulčki.

Spet sem se nekaj naučila in z vašo pomočjo hitreje obrnila tok misli. Počutim se bogatejšo[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]




Čupka -> RE: Ravnanje vzgojiteljice - pravilno? (7.3.2008 10:10:35)

Res ne vem, zakaj je tema prestavljena na Vrtec in varstvo, ker sem prepričana da se močno tiče vzgoje! (tako strašev, kot otrok...)




Naja30 -> RE: Ravnanje vzgojiteljice - pravilno? (7.3.2008 13:37:40)

Čupka mislim, da se nimaš kaj zagovarjat. Bistvo je, da vzgojiteljica, ki opravlja svoje delo profesionalno, ne bi smela tako ravnat. Ti si starš in ti mu daš eno čez rit. Tukaj se ne gre za smrtno nevarno situacijo (kot to da bi ga avto lahko zbil), če bi se šlo, ne rečem. Gre se za to, da je po mojem mnenju ravnala skrajno neprofesionalno in neodgovorno. Tudi sama sem delala v vrtcu in leta poslušala samo eno in isto - na otroka se roka ne položi. Pa naj bo karkoli. Za reševanje težav so tukaj psihologi, soc. delavci in na prvem mestu seveda starši.
Konec koncev pa živimo v svetu, ko lahko starš za majhno prasko toži vrtec in dotično osebo. Žal je tako, čeprav se še ne vem kako grdo sliši. Smo imeli primer, vrtec je moral izplačat odškodnino.




mika -> RE: Ravnanje vzgojiteljice - pravilno? (7.3.2008 13:57:15)

In ravno s tem se spopadamo in ravno tega ga učimo - kako usmeriti tisto malo - veliko jezico. Vzgojiteljica sodeluje pri tem, in je z vsem seznanjena in imamo skupne urice s psihologinjo, zato se mi zdi vse skupaj še toliko bolj nedopustno. To mislim, da ga je opraskala nazaj.


ČUPKA ravno zaradi tega se moraš pogovorit z vzgojiteljico. ona misli da je ravnala prav...a ta način zagovarja psiholog[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]. mislim, da ne, ker se ravno proti takšnemu obnašanju borite.

pogovori se brez prisotnosti otroka, tako ne bo dobil nikakršne moči nad vzgojiteljico ali kasneje nad učitelji

naša pupa je tudi brcnila vzgojiteljico, pa mi tega ni povedala vzgojiteljica, ampak pupa. sva se pogovorili, naslednji dan se ji je opravičila. ponovilo se več ni.

naše vzgojiteljice učijo otroke, jasno in glasno povedati česar ne želijo in ne da udarijo, ščipnejo, pljunejo ipd nazaj. same so rekle, da ta način vedno uspe.




Čupka -> RE: Ravnanje vzgojiteljice - pravilno? (7.3.2008 16:09:17)


IZVIRNO SPOROČILO: Naja3

Čupka mislim, da se nimaš kaj zagovarjat. Bistvo je, da vzgojiteljica, ki opravlja svoje delo profesionalno, ne bi smela tako ravnat. Ti si starš in ti mu daš eno čez rit. Tukaj se ne gre za smrtno nevarno situacijo (kot to da bi ga avto lahko zbil), če bi se šlo, ne rečem. Gre se za to, da je po mojem mnenju ravnala skrajno neprofesionalno in neodgovorno. Tudi sama sem delala v vrtcu in leta poslušala samo eno in isto - na otroka se roka ne položi. Pa naj bo karkoli. Za reševanje težav so tukaj psihologi, soc. delavci in na prvem mestu seveda starši.
Konec koncev pa živimo v svetu, ko lahko starš za majhno prasko toži vrtec in dotično osebo. Žal je tako, čeprav se še ne vem kako grdo sliši. Smo imeli primer, vrtec je moral izplačat odškodnino.


Jah vem da se mi ni treba zgovarjat, samo zelo težko prenesem, da ima nekdo brez osnove(po mojem mnenju seveda[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]) slabo mnenje. Ne samo o meni, o čemerkoli. Ena izmed mojih šibkosti, verjetno[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]

Tudi jaz sem zato, da se na otroka roka ne položi. Ne v vrtcu, ne doma (sem sprva mislila, da ena po riti ne škodi in da je lahko celo koristna....pa sem ščasoma prišla do zaključka, da le škodi, in potencira narejeno škodo in odraža mojo nemoč...). Pa o tem je bilo že toliko govora na RR in drugod, da ne bomo pogrevale.
Pa vseeno nisem za takšne zadeve kot so tožbe in vse to odškodninsko sra....[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] Verjetno sem naivna, ampak nekako še vedno verjamem v moč pogovora. Vsekakor pa ne bom mirovala, če se bo kaj podobnega še dogajalo. Ampak nekako imam občutek, da se ne bo.
Pa se mi je že tudi meni odpelo in sem se skričala in tudi po riti upalila,....ampak redko...in že dooolgo ne....[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]




Čupka -> RE: Ravnanje vzgojiteljice - pravilno? (7.3.2008 16:19:08)


IZVIRNO SPOROČILO: mika

In ravno s tem se spopadamo in ravno tega ga učimo - kako usmeriti tisto malo - veliko jezico. Vzgojiteljica sodeluje pri tem, in je z vsem seznanjena in imamo skupne urice s psihologinjo, zato se mi zdi vse skupaj še toliko bolj nedopustno. To mislim, da ga je opraskala nazaj.


ČUPKA ravno zaradi tega se moraš pogovorit z vzgojiteljico. ona misli da je ravnala prav...a ta način zagovarja psiholog[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]. mislim, da ne, ker se ravno proti takšnemu obnašanju borite.

pogovori se brez prisotnosti otroka, tako ne bo dobil nikakršne moči nad vzgojiteljico ali kasneje nad učitelji

naša pupa je tudi brcnila vzgojiteljico, pa mi tega ni povedala vzgojiteljica, ampak pupa. sva se pogovorili, naslednji dan se ji je opravičila. ponovilo se več ni.

naše vzgojiteljice učijo otroke, jasno in glasno povedati česar ne želijo in ne da udarijo, ščipnejo, pljunejo ipd nazaj. same so rekle, da ta način vedno uspe.


Sem govorila z vzgojiteljico. Mislim da ni prepričana v pravilnost svojega ravnanja, zakaj bi se sicer včeraj sama otroku opravičila?! Hmmm[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] 
Psihologinja definitivno ne bi zagovarjala tega, vendar ne vem, če bi o tem sploh govorila z njo. Res ne. Ker potem bo gotovo ratala cela štala. Preden se bom obrnila okrog, bo vedela ravnateljica....pa res nisem prepričana, da si želim da bi se zadeve zaostrile. Mislim da bomo lahko rešili po mirni poti, vsaj kaž tako. Vsaj tokrat. Upam...




Gina -> RE: Ravnanje vzgojiteljice - pravilno? (7.3.2008 17:14:23)

Ankica, po moje si ti mene narobe razumela, meni se ti ne zdiš primer iz opisanega zgoraj, oz. prav imaš v tistem stavku, kjer govoriš, da nasilje različno dojemamo. Kar se meni in tebi ne zdi nasilje, kljub temu, da ga nobena od naju načeloma ne odobrava (npr. povišan ton glasu, se zdi takim staršem najhujše vrste nasilje) Meni se zdi, da ti sprejemaš čist "normalne meje" nasilja in nenasilja, da nikakor ne rineš v svojih pogledih v nobeno skrajnost, s tem da sama nisi praktično nikdar nasilna in da imaš zelo zdrave poglede na svet. Nikdar nisem govorila o takih ali podobnih starših, niti nisem koga podobnega mislila pod izrazom: starši, ki najbolj zagovarjajo nenasilje.
Pod tem pojmom sem mislila starše, ki nikdar niti pod razno ne povzdignejo glasu za ton, ki nikdar, niti v afektu ne bi otroka ornk potegnili iz ceste, četudi bi na cesto skočil, ker je tudi to zanje nasilje, ki nikdar, niti slučajno ne bi otroku rekli: ta hip gremo domov, ampak mu vedno pustijo mir in čas do nezavesti, ravno tako pri večernem umivanju in spravljanju spat, ker to bi bilo nasilje nad otrokom, če bi moral spat, ko so oni to rekli, se mora sam odločit, to so starši, ki nikdar ne bi otroku povzročali posledic, ampak ga zgolj vedno vse samo z lepo besedo prosijo, če bi blagovoljil narediti, če pa nečesa ne naredi, pa rečejo, ne morem pomagat, otrok noče..., to so starši, ki se jim zdi nasilje, če otroku kadarkoli rečejo ne, zato mu vedno rečejo ja, to so starši, ki ne zmorejo otroku prepovedati risanke, če se npr. pri mizi zelo grdo vede, pa nese hrano pred tv v ihti, da hoče tam jesti... takole lahko še naštevam, ampak menda je zdaj bolj jasno, o kakšne sorte starših govorim.....najbrž od daleč izgleda skrajnost, samo jaz takih staršev srečam pri svojem delu veliko. Čisto preveč. In za take starše velja, kar sem napisala zgoraj. Da niso čisto nič ogorčeni, če njihov otrok zganja nasilje nad komerkoli. Saj v bistvu je logično a ne, tolerirajo, da nad njimi samimi zganja nasilje, zato se jim zdi logično, da lahko nad vsemi ostalimi z isto pravico. Pa njihov otrok je tudi to prepričan.




Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2] 3 4 5   Naslednja stran >   >>