|
pikatara -> RE: Nekaj o vprašanj dvojčkih (24.1.2009 18:29:23)
|
Hedviga dobro se držiš, kar tako naprej. Si nam dober vzgled. Sem glih mojmu danes rekla, da ne bom rodila preden ne dopolnem 30. sem že nekaj let nazaj rekla, da bom rodila spomladi leta 2009.
Včeraj sem nesla papirje od ginekologinje k moji zdravnici, da jih pošlje na komisijo, pa je že vedela da hočejo kopjo materinske knjižice, vendar je rekla naj počakam, če jo bodo zahtevali, ker na prejšnjo odločbo niso napisali, da bi rabili.
Vsi vaši otroški se nekaj na glavo obračajo, naša dva sta pe že skoz na nogah in obrnjena eden proti drugemu. Tamala (če je sploh punćčka, od morfologije ko naj bi bila se na vsakem pregledu skriva, sedaj sta pa že prevelika da bi se spol videl) odpira usta, tamali se pa po bradi čoha in jo posluša. Le kaj debatirata? Sploh ne vem, če bosta imela dovolj prostora, da bi se lahko obrnila. Oba segata od začetka maternice pa do prsi, mi je zmerila trebuh kot da st v 33. tednu in ne v 29. Zdaj se lahko širita le še navzven. imata pa oba kar konkretna trebuščka. Čist po nama.
Taškica pa imaš nekaj časa mir pred ZZZS. Meni je ginekologinja napisala, da priporoča bolniško do porodniške, ki se mi začne 20.3.
Maja kakšen pa je tvoj sanjski avto? Aha sem prebrala, dobra izbira, mi je všeč. Sem že od nekdaj mahnjena na avte ter tehnologijo. Čisto netipična ženska.
Blanč tudi meni je bila ful všeč toyota verso. Preden sem mojega spoznala, sem bila solastnica piccassoja in bi ga kmalu menjala za versota, mi je bil super avto, sploh za vozit, ker je višji in veliki sedeži zadaj. Je pa pri obeh problem prtljažnik. tako da ko sva se z mojim odločala za avto, sva šla versota še enkrat pogledat, pol sva se pa raje za karavan odločila, za dve leti staro mazdo 6. Je ful bolj prostorna, pa še usnjene sedeže ima, kar je pri psu bolje, pa da ne govorim zame ogrevane sprdnje sedeže. Še dobro, da nisva versota kupila, ker še voziček ne bil šel not. V mojo alfico ga bom pa mogla pokonci postavit, pa zadnjo polico dol, pa bo čist poln prtljažnik. Ampak tako je, če smo si dvojčke omislili.
Lara čimprej se pozdravi in nam zvončke naberi. Že komaj čakam na pomlad. Seveda bomo preživei, še bolj luštno nam bo. Sem mogla celo življenje skoz an denar gledat, razen zadnji dve leti, pa je prišla recesija in se spet navajamo na prejšnje potrebe. Smo pa vsi taki, da bi zapravili kolikor bi pač imeli, pa nam ne bi bilo zato nič lepše.
|
|
|
|