|
hedviga -> RE: Nekaj o vprašanj dvojčkih (26.2.2009 12:22:51)
|
Evo mene!
Danes končno toliko časa in energije(!), da napišem kakšno vrstico!
Vidim, da se je dogajalo med mojo »odsotnostjo«! Na žalost bo trajalo verjetno en časa, da preberem za nazaj.
Mi smo od prejšnje nedelje doma in imamo polne roke dela z malima dvema. Časa za kaj več od nege njiju in za silo še sebe v bIstvu ni. Ja, me je tole kar presenetilo, se vidi da sem neizkušena frišna mamica. Poleg tega pa mala dva samo dojim in to zna traaajatiiiii....
Porodna zgodba , tkole na hitrco pa je takale:
V ponedeljek 9.2. zjutraj so mi vstavili vaginalko s katero sprožijo popadke. Ker zna trajat in ker ene dobijo več tega, so me dali začasno na E oddelek, kjer me je prišla pogledat Noki.(BTW bravo Noki, jaz nisem nosu pomolila iz sobe...)
Reagirala sem kot norc, čeprav je bilo pred tem še vse zaprto. Popadki so se jačali in vrstili vse do pol petih popoldne, ko je dohtarca končno pogledala a sem kaj odprta.
Bila sem odprta 3 prste in sem šla dol. Klistir (ajoj da ne govorim, že tko boli pol te pa še tiši...bljek...), tuš.... V porodno sem šla ob ene petnajst čez 6, predrli so mehur in akcija se je začela. Dihala z masko (čist brezveze, mene je dušila, sem mislila da bom brez kisika ostala, bolel pa pomoje nič manj) . Moram se pohvalit, da sicer nisem preklinjala, ampak na glas jamrala in verjetn tut mal kej zarenčala...Ja, kaj češ...Potem so mi dal še enga v žilo, sem bila omotična, ampak bolel pa nič manj...No, po ene par »kakanjih in lulanjih« se je rodila Špelca in za njo še Mihec. So ga stisnili ven, ker so popadki ponehali. Juhej, sem bila srečna!!! Oči pa tudi!!! Malo smo jokali, ampak jaz pomoje tudi še od olajšanja da je za mano. Porod tarajal nekje dobri dve uri in pol do tri.
Posteljica se porodila ok, malčka smo takoj pristavili na joške in sta HB vlekla! Sem imela epiziotomijo (al kako se napiše..) in so me šivali z lokalno anastezijo, ampak po vseh bolečinah je blo to zame čist neopazno..).Tudi potem me rana ni skor nič bolela.Potem še kateterček, ker ni šlo llulat, ob 1 ponoč pa na oddelek.
Celo noč se se smehljala in opazovala moja dva zakladka! Ni šlo spat. Kokoš, namesto da bi se naspala, ker sta tudi onadva. Je bla to zadnja priložnost.
Z dojenjem smo na oddelku nadaljevali, čeprav jaz nisem sploh vedela kaj delam. Pred poredom sem bila 100% da ne bo šlo dojit. Ajoj... No, malecka sta dobivala lepo težo in po tednu smo šli domov. Lahko bi že kak dan prej, ampak smo čakali če bi bila kakšna zlatenica, pa ni bilo nič.
V P sta bila moja cukra noro pridna, ampak po prihodu domov pa jasno prec akcija...
Kmalu so se začeli krčki pri obeh, ker sta dojena se ne zbujata na 3 ure, Špelca je čimvečkrat ker je manjša in ne dobiva tolk gor kot Miha.
Npredujeta pa oba, sploh Miha je ena velika uška. Prav fajn se je že ojačal...
Posledično imava oba z možem polne roke dela, ko ne jesta se cartata al pa cmihata..
Je pa dojenje in nespanje ultimativna metoda hujšanja, mislim da imam samo še ene 3-4 kg viška...
No ker je glih uzbuna, vam naprej poročam ob nasednjem premirju na fronti... Morda takrat tudi še kakšna slika..
|
|
|
|