|
aleksandra silvija -> RE: Junijčice 2008- 3 del! (13.5.2008 10:42:18)
|
Oj Tweetek-prav žal mi je za ta zaplet.
Lunca-lahko je trosit pametne tako preko neta.
Ampak veš, jaz sem tudi včasih zvečer kuhala in podobno. Pa sem nehala.
Enostavno. Zvečer ne grem v kuhinjo in konec.
zjutraj pa vstajam(ko hodim v službo) ob 4.50, otroke pa uredi in odpelje on. Jaz začnem s službo ob 6.00-ob 5.45 pa moram biti oblečena na del. mestu.
res pa zvečer pripravim oblačila-2 kupčka, kaj bosta otroka oblekla.
In zvečer, ko je čas za večerjo, posteljo-jaz recimo kaj skuham (med tednom so prava kosila itak v vrtcu, šoli, službi), on pa je primoran, da še kaj postori-če hoče, da so otroci ob primerni uri v postelji.
In ko smo prej prihajali domov(iz službe sem, šla po otroka), sem jima pripravila malico-sadje, jogurti, morda kak kruh,..
Mož si je pa primoran sam priskrbeti kosilo.
Razne otroške dejavnosti. Res večinoma hodim jaz-ampak on pač mora ostati z otrokoma(recimo govorilne, starševski svet ali kak obisk pri zdravniku z enim otrokom med počitnicami npr----on ostane z drugim-mu tečnarim, da ne morem z 2-ema --1 bolan, 1 hiperaktiven,....)
Seveda je sedaj vse drugače, ko sem v bolniški. In res jih pedenam, ampak opažam, da postajam tudi precej tečna, sploh do otrok. Žal.
Prej sta oba otroka pustila krožnike na mizi, umazano perilo na neprimernem mestu, zjutraj pižamo na sedežni--sedaj pa vztrajam, da za sabo pospravljata. Ne predstavljam si, da bi potem 3-je otroci puščali vse za sabo,....
Pa še to.
KAr nekaj časa zase sem si priborila z izrednim študijem. pač moraš v Lj, moraš se učiti, ni me bilo doma in veliko stvari je moral opraviti on.
Bilo je naporno zanj, zame, ampak je bilo kar vredno.
Finančno se mi študij ni ravno obrestoval[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image], pomeni pa meni lažje delovno mesto, več prostih vikendov, praznikov,..in družina se je morala znajti sama.
se mi zdi, da je najpomebneje, da sem se naučila včasih reči: NE ZMOREM. Pa čeprav bi konec koncev lahko. Ampak zakaj?
Da bom slabe volje, se počutila kot res deklica za vse?
O.K. lahko je to pisati, ne poznam tvojih razmer.
Moja pokojna mami je delala vse in bila tiho, pa je to ni pripeljalo daleč.
S tem, ko te drugi hvalijo, kako zelo pridna si-nimaš nič od tega!
Poleg tega, da najbližji običajno te pridnosti sploh ne vidijo.
|
|
|
|