|
bamby -> RE: februarski sončki 2008 - 2.del (20.5.2008 21:04:37)
|
To sem pa iz RR skopirala:
Srček dela brez prestanka,
Vendar v njemu nekaj manjka,
Eno bitjece iz neba,
Ta, ki doli vedno gleda,
In pokliče k sebi, ko je treba
K / ime cerkve/ pridi tudi ti,
Radi te imamo mi.
Svojo botrco dobim,
Tebe v / ime gostilne / pogostim
ime otroka
Vsa v belem bom sijala,
mogoče tudi zajokala,
ko botrca me bo
v rokah držala,
očka svečko bo prižgal,
gospod župnik pa
prvi zakrament mi dal.
Samo enkrat ta sveti je dan,
ves,samo enkrat postanes kristjan.
Svetla lucka naj te spremlja,
ti dragi ....... si biser zivljenja!!!
Ko se s sveto vodo,
otroško glavico polije,
ko mazili čelo se nedolžno,
še večja sreča nas starše obide,
zato k krstu vabimo goreče,
naj vaša prisotnost našemu ortoku
prineše še več sreče.
Komaj se otrok rodi,
angel že ob njem stoji
in za varstvo in pomoč
spremlja ga čez dan, vso noč.
Zvesti angel zlatih kril
zvrhan je nebečkih sil,
ko nedolžnega srca
veselita se oba.
(V. T. Arhar)
Naj te sonce dolgo greje
te ljubezen vsa obkroži
svetla luč v tebi
pa naj vodi te brez meje.
Ta dan zapomni si,
Veliko naj pomeni ti,
Oče naš bo molitev zvesta ti,
Jo rabil boš vse dni.
Kadar boš nesrečen,
Rad k molitvi poklekni,
Srce angelčku odpri, da ozdravi ti ga,
To počni takrat, ko te mučil bo žalosti škrat.
Moje ime je Staš in sem prijatelj Vaš,
iam M amico in Očija,ki nad menoj
bedita,ter se mojega odraščanja veselita.
Pišem Vam pravzaprav za to,da Vas,
povabim na moj Krst,ki bo.........
v ŽUPNIJI........
Za uro vprašajte moja starša ,
številke mi še ne gredo od rok.
Vesta Jaz sem zelo zaposlen Malček,
zato se počasi poslavljam.
Ravno sem se odločim,da bom pa
glas zajokal.Pa i res?
Ja pa dajmo.
Še prej pa se poslovim od Vas;
lepo se imejte in želim si,da bi zares prišli
V....NA MOJ KRST!
S.Mlakar
Ko za temnimi gorami
sončece zaide,
k tvoji beli postelji
veverička pride,
pa ti čisto na uho
tiho zašepeče:
Drago malo bitjece,
mnogo, mnogo sreče!
Počivaj mirno, angelček šibki,
ki dni le šteješ, ne še let,
počivaj srečno v topli zibki
ko v popji mlade rože cvet.
(Simon Gregorčič)
Otročiček - nekdaj bil si upanje in sanje,
zdaj resničnost si postal.
Spreminjaš vse, kar se zgodilo bo.
Tako majčken. Prgišče zvezdnega prahu.
Duh, ki skrajnih meja vesolja se dotika.
Ljubezen, ki vedno v naših srcih bo gorela.
(Charlotte Gray)
Nekoč,
ko drobna glavica bo tvoje prsi grela,
ne omahuj in ne sprašuj,
pomisli name,
tesno v naročju detece objemi,
oči zapri
in tiho prisluškuj, kaj vse srce ti tvoje govori!
Otročiček nam vrne svet,
ki smo ga izgubili - svet čudes.
Lepoto cveta.
Lesket plamena. Metulja.
List. Ptico.
Ustvarjeno na novo.
Čudovito.
Vidimo jih skozi oči nedolžnosti.
In...otroško veselje postane naše.
|
|
|
|