|
Juno -> RE: Julijke 2008 III. del (3.6.2008 15:32:49)
|
Živjo,
Sem doma, še vedno 2 v 1 [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]
Lepa hvala vsem, ki ste držale pestke zame - je pomagalo!
Bilo je takole. Že nekaj dni sem občutila pogosto otrdevanje trebuha, a se nisem dosti ozirala na to, saj mi trebuh otrdeva že od 18. tedna in sem tega že vajena. V petek in v soboto pa je to otrdevanje postajalo vedno bolj moteče, malo boleče. Dobila sem občutek, da mali potiska navzdol. Spodaj me je bolelo, predvsem ko sem se vsedla ali vstala.
V soboto sva bila v Postojni na obisku pri starših in občutek tiščanja navzdol se je stopnjeval. Nekajkrat me je tako zabolelo, da sem morala stisniti zobe. Nisem vedela ali so to popadki, saj me ni nič bolelo v križu, občutila sem le pritiskanje navzdol.
Z možem sva se odločila iti v porodnišnico, da vprašava ali je to normalno. Priklopili so me na CTG, ki je pokazal redne in kar konkretne popadke. Mislim, da so bili nekako na 3 minute. Nato me je dežurna ginekologinja pregledala vaginalno in naredila mi je UZ. Sem še vedno zaprta, MV dolg 22 mm, kar je super. Nosim pa zelo nizko, tako, da sakoraj ni mogla izmeriti obsega glavice.
Zato ker so bili krči redni se je odločila, da mi da inekcijo za hitrejši razvoj pljučk (Flosteron) - v primeru, da jih ne bi mogli zaustaviti je rekla da je bolje da mi da to inekcijo. Dobila sem še inekcijo Spasmex v žilo - proti krčem. In obdržali so me notri.
V nedeljo zjutraj so bili popadki še vedno na 3 minute. Dala sem urin in ugotovili so, da sem močno dehidrirana. Aceton sem imela 4. Sploh mi ni jasno kako je to možno, saj res veliko pijem. Priklopili so me na infuzijo (glukozo in elektrolite).
Do večera so se popadki umirili. Tudi včeraj je CTG pokazal, da jih ni. Še enkrat sem dala urin in izvid je bil tak kot mora biti (aceton = 0). Edino mali se je precej umiril, zato so mi svetovali, naj bom pozorna na gibe. Razlog da se je umiril, sta verjetno inekciji za pljuča. Pridno štejem gibe in zaenkrat je vse ok.
Sedaj sem doma, vse je ok, vsaj fizično. Počutim se pa zmedeno, nesigurno, brez energije. Komaj čakam, da mine še teh nekaj tednov in da primem v roke svojega malčka, ki mi že sedaj povzroča toliko skrbi.
Punce - še malo, pa bo!!! Pazite nase in predvsem veliko pijte!!!
Še enkrat hvala za spodbudne besede.
|
|
|
|