IZVIRNO SPOROČILO: Anchikaa

Naš ati je tudi šel po 14dneh delat.Joj kak je tečno,ko nimama z Dašo koga jezit,haha.

IZVIRNO SPOROČILO: sani1

Nekaj je v zraku, da smo vse tako sentimentalne. Tudi jaz sem v tem.

Se spomnim, da sem si še ne dolgo nazaj ( 8 mesecev)  pela pesem " Dan je lepši, ker te ljubim, moja prva misel si. Komaj čakam, da te srečam in da znova ti povem ljubim, ljubim, ljubim te!
In potem sem jo dobila v naročje. Takoj sem jo hotela pa še ni bila zunaj. In ko je dragi prerezal popkovino in ko sem jo stisnila k sebi tisto malo res malo štručko sem bila najsrečnejši človek na zemlji. Nepopisan občutek sreče, straha, neznanega. 
In tako smo bile po mojem vse. Srečne, ko smo jih lahko odnesle domov. In se vsedle za računalnik prebrale čestitke in lepe želje. Vse smo jokale in vedno bomo, ko bomo pomislile na tisti dan, ko smo postale mamice. Pa ni važno ali prvič ali drugič ali tretjič.Nekatere celo četrtič.
In ko smo povedale izkušnje ter  občutke. In ko smo se lahko pohvalile in ko smo jokale ob izgubi našega malega Matica.
Takrat smo vedele, da smo ena prava mala družina.  Ko se lahko pohvalimo, da je naša Lana hčerka ene izmed nas.

In ko sedaj  gledamo kako so naši sončki že veliki. Pravi navihančki so. In čez par mesecev bomo morale delat in se bomo zopet tolažile, ker bodo morali iti v vrtec, v varstvo ali pa k babicam. Ja zopet bodo tu solze, ki jih bomo skupaj prebrodile. Ampak tudi smeh bo, ker je najlepše se nasmejati tem našim sončkom in to deliti z vami. Res smo nerazdružljive in prav veselim se že piknika, da spoznam še ostale januarčice...