|
MARTINŠČICA -> RE: Dvojčki 2008 (7.8.2008 22:40:20)
|
Hojla, bejbe!
Jaz sem v LJ rodila s CR 16.5.2008 ob 10.01 [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/modricrtici.gif[/image] (1845g) in 10.03 tudi [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/modricrtici.gif[/image] (1100g). Oba sta takoj zadihala in pila po cuclju. Najprej sta bila skupaj v topli posteljici, od drugega dne naprej pa vsak v svoji, kasneje v vodni. V porodnišnici smo bili 1 mesec, ker je manjši po treh dneh nehal piti po cuclju in so mu morali vstaviti sondo v želodček. Potem smo ga pa 14dni čakali, da je spet začel jesti po cuclju in šele nato smo šli lahko domov. Za dojenje sta bila oba premajhna, zato sem hodila v laktarij "molzt mleko" in ga nosit v oddelek intenzivne. Ko je večji dosegel 2 kg, sva se začela dojiti, vmes pa sem 4-6x na dan (kakor mi je pač uspelo)črpala mleko in ga nosila manjšemu. Stalno natrpan urnik v porodnišnici, nič počitka, zato tudi mleka ni bilo dovolj ... Ko smo prišli domov pa še več stvari ... Patronažna je rekla, da naj se ne mučim več, ker če bi želela dojiti, bi morala večjega kake 14 dni na vsaki dve uri pristavljati (manjši je bil še premajhen za dojenje). Kdo pa bo potem za manjšega skrbel? In tako sem žal nehala z dojenjem po enem mesecu in pol.
Med bivanjem v porodnišnici sem bila stalno lačna. Jedla sem tudi ponoči, ko sem nafutrala tamalega, sem še sebe [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] in pridelala 7 kg, ki se sedaj nikamor ne premaknejo in mi nobena cunja ni več prav, le še nosečniške. Grozn.
Drugače smo vsi super. Jokata, ko sta lačna, polulana ali pokakana, sicer pa zvečer potrebujeta precej animacije (telovadbe), da lahko zaspita. Ko pa končno zaspita, pa potegneta za 5-6 ur, tako da ponoči v glavnem spimo. Podnevi jemo na 3 ure. Pijemo adaptirano mleko Beba1. Večji poje 130ml, manjši pa 80. Sedaj imata že 4890g in 3355g. Sta prava korenjaka.
Oba spita v eni postelji, pravokotno na dolžino. Podnevi sta v postelji v dnevni sobi, kjer je stalno šunder (radio, ropot iz kuhinje, pogovori med atijem in mamico ...), ponoči pa sta v svoji sobi, kjer je tišina in tema.
Manjši se nekoliko zateguje, zato hodimo na fizioterapijo, handling pa itak že prakticiramo iz porodnišnice dalje. Vaje pa doma delamo z obema, da ne bi slučajno kasneje bil večji slabši od manjšega, a ne.
Z vozičkom prav uživamo na sprehodih. Imeli smo že nakaj obiskov, šli smo na nekaj piknikov. Na morje še nismo šli, gremo septembra.
Aja, za spomin sva skupaj z dragim naredila odlitek nosečniškega trebuha in iz njega naredila senčnik za luč v otroški sobi (glej moj album). Res se nama zdi unikaten spomin na to čudovito nosečnost.
Zdaj je pa spet lakota na sporedu in šibam futrat, pol pa drnjohat.
Obilo užitkov! Meni je res super! Obožujem svoje tri fante in se počutim kot kraljica med njimi.
Nočko!
|
|
|
|