|
Ropotuljica -> RE: Celjske in okoliške čveke, 2. del (20.12.2008 20:16:26)
|
Punce, hvala za spodbudne besede. Včeraj sem 4 ure videla na internetu, prebirala stvari,kopirala in lepila ... zato da pokažem še drugim (mojemu M),kaj se dogaja v meni, da me bo laže razumel.
Glede psihiatra je pa tako: po drugem porodu sem ga rabila. Ni bilo tako hudo, da bi rabila tablete, mi je pa dal par nasvetov, ki so mu pomagali. Tudi ta teden sem se takoj šla naročit - samo da me malo spodbudi. Takrat mi je dal knjigo o avtogenem treningu, pa nisem bila dovoj pridna, ad bi redno delala. Ko se mi je izboljšalo, sem nehala. In ne, on zame ni zdravnik za nore, je le zdravnik, kot vsi drugi (čeprav je zdravil tudi nore).
jančika ima prav, jaz nisem taka kot jančika in skuštrana. nisem tip človeka, ki bi bil doma. jaz rabim gibanje, nenehno menjavanja okolja, po možnosti spontano, brez vnaprejšnjega organiziranja in priprav. danes mi je bilo prav fajn: zjutraj sem malo poležala, ko sem vstala, mi je M rekel, če gremo na roglo. in smo đli, bli gor uro in pol, šli nazaj. ker sta tamala dva v frankolovem zaspala, sem rekla: a gremo kar danes k mojim (nameravali smo iti jutri),se bosta vsaj naspala. in sva zavila proti koroški. en prav fajn nenačrtovan dan. ki bi lahko bil sicer totalno depresiven.
mogoče me boste bolj razumele, če vam povem, da so mi v celotnem šolanju bile najhujše počitnice. ker smo živeli malo bolj na samem, nisem mogla vsako popoldne ven med prijatelje. in to me je že takrat ubijalo. in ful sem bila vesela, ko so počitnice z dveh skrajšali na en teden. pa še to mi je bilo preveč.
opažam,da sta tamala dva tudi taka. vsaj Š. pri T to še ni tako opazno. rabi družbo, drugače je ful nesrečna.
|
|
|
|