|
stunfek -> RE: Oktober 2008 - 2 del (12.10.2008 22:33:20)
|
lucka1, lahko kar skupaj zatulia v luno, k imava isti dan rok :) mislim pa, da bi se nama v tuljenju pridruzile se vse ostale [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]
jolly, ce mogoce kaj pomaga (pa morda se kateri)...moja izkusnja, kako zblojena sem bila ob prvem otroku...spomnim se da se je mala drla pa nisem vec bila pametna kaj hudica naredit. tudi mojemu so popustili zivci in se je nekaj zadrl in mi jo "vrgel" v narocje. jaz sem bila tako prizadeta. meni je bilo pravzaprav najtezje ves ta cas to, ker je bilo toliko razlicnih mnenje med mojim in mano. prav predstavljam si lahko, da te zgolj dejstvo, da je recimo on za to, da ga zbujata, ti pa ne...zafrustrira v iber. no, meni je tisti neljubi dogodek dal misliti in sem se postavila za svoje interese kot prava levinja in se nisem pustila vec iz tira vrzt, ce je kdo pac mislil drugace kot jaz. poslusala sem svoje instinkte. priznam, gledajoc nazaj tudi ti niso bili vedno pravi ampak jaz sem se tako odlocila iin postala bolj mirna in sigurna vase in to je zagotovo pomagalo, da se je moja mis pocasi ustalila in da sva ujeli pravi ritem. ta razhajanja v vzgoji, posebno prav v teh neznih najzgodnejsih zacetkih so meni popila najvec zivcev in me delala nestabilno. pa sicer absolutno nisem kaksen nesamozavsten clovek ali kakorkoli sibka...morda ta negotovost, ker pac pocnes nekaj prvic in si preprosto bolj ranljiv. sploh pa vse zgoraj napisano velja, ce mamice ne preplavijo tisti tako opevani materinski obcutki ob rojsvu otroka. mene pri prvi niso in sem se kar dolgo trudila zelo zelo "tehnicno" biti cim boljsa mati. saj mogoce ne bo za verjeti ampak mene so sele, ko je bila mala stara 9 mesecev ta custva preplavila in zadela kot strela iz jasnega, da sem lahko prav vzklinila...aja, zdaj stekam, zdaj pa sem zatreskana do amena :)
vsa tale klobasa zgoraj je napisana z namenom, da povem o plati, o kateri se pac ne govori kar tako vsak dan. da vedno pac ne zalaufa takoj sto na uro. da vsake pac ne preplavi cista sreca ze ob prvem stiku z otrockom. ampak vse se uredi. vsako trofne potem materinski val, ki osmisli vse zelo tezke trenutke z dojencki. in potem otroci rastejo in vsaka nova faza je tezja [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] in pogled nazaj vedno ugotovi..."o, joj, to je bilo tako simpl, jaz pa sem mislila, kako je tezko....zdaj je sele tezko!" heheheh
zato vsem ob tezkih trenutkih polagam na srce, da je tezko vsem. da nobena ni idealna. da smo vse super mame in da bodo zacetne tezavice kmalu za nami. in da imeti dojencka ni macji kaselj. amen. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]
jaz pst ponocujem. sem se obracala z boka na bok kot kaksna epilepticna riba :) in sem obupala. se dobro, da imam RR, kamor grem lahko potozit, mal nalozit in seeda precekirat, ce je ze kaksne nov dojenceljcek :)
priden bodite in pa cim bolj miren spanec vsem...s trbuhi in tistimi, ki ste ze brez :)
|
|
|
|