|
srnica -> Duša mi joče ! (16.3.2005 14:14:34)
|
Zadnje čase se počutim tako odveč na tem svetu.Razmišljam o svojem življenju in ugotavljam, da sem ključne odločitve v svojem življenju sprejela narobe, npr.šolanje, ker so mi bili vedno na prvem mestu drugi in to da jim pomagam, kot pa jaz sama.
In sedaj sem tu, s prečudovitim fantom ki ga ljubim nad vse in on mene, pa se počutim kot da sem vse razočarala.Najbolj pa starše, ker nisem šla naprej študirat, pa še brez službe sem.Ne bom krivila druge, sama sem kriva, ampak me boli.Ko bi imela vsaj službo v kateri bi se lahko dokazala, pa je nimam.Za nadaljni študij nimam denarja, saj je že vsega ostalega preveč.
In tako sem obstala na tej točki, ko sem ugotovila, da pa zgleda, da je to to.Stara bom 27 let, s krediti in pa brezposelna.Sicer imam prečudovitega fanta, ampak začela sem se spraševati ali mu ne bi bilo boljše brez mene.Ali ne bi bilo vsem boljše brez mene.
Ko bi vedela kakšne solze mi tečejo, ko vam to pišem.Enostavno se počutim nepotrebno za ta svet in se sprašujem, če ne bi bilo najboljše le zaspati in to za vedno.
Od prejšnjega leta se je zgodilo toliko slabega, groznega v mojem življenju in sedaj mislim, da več ne zmorem, da me je strlo.Vedno se delam močno, veselo da starši, prijatelji ne bi opazili.Edino pred fantom sem resnično jaz, on me ve potolažiti, stisniti k sebi in povedati prave besede.Ko pa ga ni, kot trenutno sedaj, ko je odšel v službo pa,....
Po karakterju sem optimist, ljubim življenje, vsak nov dan, sedaj pa sem se začela bati, da bom v takem stanju kot sem trenutno sedaj, si sama sebi kaj naredila.Vem le to, da sem zelo razočaran, pa ne nad življenjem, pač pa sama nad seboj.
Vem, da sem vam sedaj s tem zatežila, ampak me je prijela taka kriza, da sem se spomnila edino na vas.
|
|
|
|