|
mamamajča -> RE: Ptujčanke/Ormožanke ; 2.del (5.1.2009 17:43:15)
|
IZVIRNO SPOROČILO: *monchy*
no evo pri nas je enako. pa si vsako večer rečem, danes pa se naj dere celo noč, popustla nem, ampak vedno popustim in se to dogaja zdaj že od kakega 6ga meseca naprej. samo da se malo pocarta pa zaspi nazaj. ne vem kak se naj pripravim do tega da bom lahko tak močna no
Midva sma se tak naredla- zmenla sma se, da boma riskirala en vikend, ko lahko zjutraj bolj dolgo spimo. Pa sma eno soboto zvečer res rekla- tak, danes pa ne popustima, pa kar bo, bo.
Mali se je seveda zbujal, kot vsak večer prej, pa je tokrat ati vstal. Zato, ker če bi jaz, bi mali takoj htel zizo. Z atijem pa sta se nosla, pa si pela, dokler ni Mark zaspal. Pa je spal uro, dve, malo zajamral te pa te, pa je spet ati posredoval.
Moram reči, da je blo kar naporno, ker ga ni fajn poslušati, ziher ne, ko se joe pa jamra. Pa saj se ne joče eno uro. Par minutk, te pa ko vidi, da mu nič ne pomaga, pa tak obupa.
Naslednjih nekaj večerov se je sicer še kdaj zbudil, jokal pa ne. Še vedno je ati vstajal pa si ga vzel k sebi in smo res brez problema ukinili to dojenje. I istočasno je začel tudi spati v svoji sobici.
Ne moreš si predstavljati, kak se vse spremeni. Naenkrat prespi celo noč, zjutraj se vsi spočiti zbudimo, polni ebergije in dosti boljše volje.
Pvedala pa sem že eni mamici in zdaj še tebi povem- če ti in tvoj ne bota 100% v to, da naredita temu konec, potem je brezveze, da sploh probavata. ko pa bota vidva trdno odločena, pa bo šlo dosti lažje.
Držim pesti!
|
|
|
|