|
giotti -> RE: ovulacija 2 (31.12.2008 13:44:50)
|
Ja, saj vem, kako ti je. Do zmešnjave pride tudi zato, ker se psihično s tem veliko ukvarjamo in to vpliva na hormone in se nam potem na fizičnem nivoju dogajajo nenavadne stvari. Podobno, ko mamica sliši otročka jokat, iz zizik priteče mleko. To je povezava med psihičnim in fizičnim telesom. Pri ženkah je ta zelo, zelo močna. Z mislimi si lahko celo prestavimo menstruacijo ali pa na primer zaradi strahu in stresa tudi. Ko je bilo mene, ko sem imela 18 let, neskončno strah, da sem zanosila, je M zamujala kar nekaj tednov. Testov pa takrat še ni bilo in sem mogla k zdravniku...
Zaradi hudega stresa se lahko celo zgodi, da ne pride do ovulacije, podobno kot če se pretirano ukvarjamo s športom ali zelo intenzivno hujšamo. Pač, narava nekako "poskrbi", da pride do spočetja v čim bolj idealnih pogojih, kjer je mamica fizično in psihično stabilna in zdrava. Če smo malo manj plodne, pa morajo biti ti pogoji še bolj idelani. Pa seveda ne smemo pozabit tudi na semenčke od našega dragega, ki morajo biti tudi "tip top" za spočetje. Tako da ja, otročiček je neke vrste zadetek na loteriji za marsikateri, malo manj ploden, par.
Celo tako daleč gre vse skupaj, da tudi če se ne zavedamo, da se s tem obremenjujemo, se lahko s tem obremenjuje naša podzavest. Jaz sem na primer takšne primer. Nazadnje je M zamujala 3 do 7 dni in ko je prišla, je prišla samo za en dan - tudi meni se to še ni zgodilo nikoli, pa imam M že več kot 20 let. Na zavestnem nivoju imam občutek, da se sploh ne obremenjujem, vendar vse te stvari, ki so drugačne, od kar delam na projektu bejbek, pa zelo očitno kažejo na to, da se pa moja podzavest s tem zelo ukvarja [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]
Tako pač je. Je treba sprejeti in živeti dalje brez pričakovanj za jutri.
Polno ljubezni ti želim in zadetek na štorkeljski loteriji prihodnje leto [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]
|
|
|
|