Kam potem (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi



Sporočilo


Camila -> Kam potem (28.2.2009 18:06:25)

Pozdravljeni :)

Vem da se prezgodaj ukvarjam s to stvarjo, ampak vsake tolko mi to križa moje misli, zato sem rekla, da se moram malo posvetit z vami.

S fantom sva skupi mal več kot eno leto, oba študirava skupi v Ljubljani in od meseca januarja tudi živiva skupi. Jaz njegovih še ne poznam on mojih tudi ne in meni je tko OK zaenkrat.

Jaz namreč študiram tak študij, da delo bi lahko dobila le v mojem kraju-okolju. On pa študira strojništvo in po končanem študiju bo moral še 9 let delat na Hidriji, saj so ga tam štipendirali. On računa na to, da bova živela pri njemu, niti pomisliti noče na to, da bi šel živet kam drugam. Njemu se ne zdi nič kaj takega, če bi po končanem študiju šla živet k njemu, skupaj k tašči in tastu in k sestrama (kot mi on pravi, nimata delavnih navad) in da bi si potem počasi ustvarjala domek. Jaz sem že od malega navajena reda, saj imam zelo stroge starše in še posebej si ne predstavljam, da ne bi mela zasebnosti z ljubljeno osebo in ko pomislim na to, da bi mogla živet z njegovimi, ki imajo čisto drugačne navade, mi je kar slabo. Tako da na to, sigurno ne bi pristala.
Je pa to, ker je moja mama podedovala po starših bajto, ki stoji v lepi vasici, mogoče ji manka malo več trave okoli, ampak je to bajta, lahko bi rekla, da bi v njej komot živele dve družini. Mami ni vseenom, da bajta tam stoji in bi sigurno takoj vidla, da bi šel kakšen od otrok živet v njo. Prodala je ne bo, podnajemnikov pa noče. Kam lepš, da bi si uredila najino živlenje v tej bajti, ki se dobesedno ponuja, imela bi svoj mir, pa vse. Bajti manka le preureditev prostorov in centralna (+na nova oprema in to).
O tem nisva imela še debate, on je povedal le svojo željo, jaz pa da to bova študirala čez 3 leta, ko zaključiva študij in da bova sigurno dobila eno rešitev. Ampak rada bi slišala vaša mnenja, vaše zgodbe. A začnem pogovor že sedaj, ali pustim to, saj nikoli ne veš kaj prinese čas.
Od najnih domov, sva oddaljena 1h pa 15 minutk-ni tak problem, Ampak on živi tudi v takih krajih, ki niso blizu kakšnega centra ali kaj... ja čudna sem, na vse pomišljam, pa čeprav je še vse pred mano...

Hvala za posluh.... [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]





TomTaylor -> RE: Kam potem (28.2.2009 18:10:34)

IZVIRNO SPOROČILO: Camila


O tem nisva imela še debate, on je povedal le svojo željo, jaz pa da to bova študirala čez 3 leta, ko zaključiva študij in da bova sigurno dobila eno rešitev.



Moj nasvet: ne obremenjuj se na zalogo. ...Kaj se vse lahko v 3-eh letih zgodi...




Anonimen -> RE: Kam potem (28.2.2009 18:12:32)

Jah....o tem bosta se mogla pa pač pogovorit pa uskladit želje.....ko bo prišlo do tega.....




AnciM -> RE: Kam potem (28.2.2009 18:20:46)

Do takrat je res še daleč in bosta gotovo našla rešitev, ki ustreza obema. So pa tipi ponavadi takšni, da naredijo marsikaj, če je to "njihova" ideja. Na primer: Ko sva midva urejala stanovanje, sem rekla, da bo potrebno ploščice na hodniku tudi zamenjat. Pa je bil on ful proti. Koliko bo to dodatnega dela in svinjarije v hiši. Oh in sploh. Potem sem pa spremenila taktiko in začela hvaliti vse, samo hodnika ne. Kako sva vse lepo uredila. Kako je vse novo... Potem je pa sam ugotovil, da ploščice bova pa ja tudi zamenjala. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]

Tako, da moj nasvet: Čim več se pogovarjajta o prihodnosti. Kaj si želita, kaj pričakujeta, kako si sploh predstavljata življenje. Ampak samo pogovarjajta, brez sprejemanja odločitev. Boš videla, da bo na koncu tvoja obveljala, če le ne boš pritiskala nanj. Naj spozna možnosti in potem vidi, kaj vama bolje ustreza.




Gina -> RE: Kam potem (28.2.2009 18:31:33)

POčakaj. Jaz se ta hip ne bi s tem obremenjevala. Ljudje se spreminjamo z leti, kar danes čutita in mislita, vama bo lahko čez par let čisto mimo. Če ti je toliko do tega, pač počasi reči napeljuješ. Moj oče zmeraj reče: Počasi se žaba kolje. Se strinjam.




Anonimen -> RE: Kam potem (28.2.2009 18:55:58)

Uf, prehitevaš dogodke....

No, če pogledam naju, ko sva bila skupaj eno leto - če bi se držala takrat predvidenih planov, bi danes živela v trisobnem stanovanju v Ljubljani, otroke bi tudi verjetno že imela, on bi bil po poklicu policaj, jaz pa učiteljica. Po treh ali nekaj podobnega letih sva se selila v enosobno stanovanje (pa na to varianto prej niti pomislila nisva), mene je želja po učiteljevanju minevala, on je imel vse možnosti dobiti službo v enem velikem slovenskem podjetju. Po še nekaj letih sva sedaj na podeželju 30km iz Ljubljane, s planom narediti hišo in imava svoje podjetje, ki z najino uradno izobrazbo nima čisto nobene veze. In ko sva nekaj let nazaj imela osebni stik s tem, kar sedaj delava, je on zraven tega umiral od dolgočasja. Zdaj pa dela točno to in je v tem zelo dober [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] . In če bi mi nekdo povedal 10 let nazaj, da bova tu, kjer sva sedaj, bi mislila, da je skadil en malček preveč zelišč [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] .

Hočem rečt, da imaš lahko še ne vem kako razdelane plane za prihodnost, pa se bo obrnilo povsem drugače, lahko nenačrtovano ali pa nekje po poti ugotoviš, da tisto, kar si hotel do tedaj, to ni to in da dejansko hočeš nekaj drugega.  Carpe diem po latinsko.

Se je pa fajn pogovarjat o željah in hotenjih za prihodnost, tako spoznavaš sebe in partnerja, vendar te želje ne moreš vzeti za absolutne, še posebej, če govoriš o svojem življenju čez nekaj konkretnih let.




Vijoličarka -> RE: Kam potem (28.2.2009 20:22:00)

Skozi pogovor se da marsikaj razčistiti.

Gre se torej za to, da fantje mislijo, da 'ne bo nobenih problemov' in 'bo že šlo'. Ne pomislijo, da bodo tudi sami odrasli, da bodo postali samostojne osebe, da bodo razvili svoje navade. Živeti kot družinski član v prvotni družini ni enako, kot pripeljati svojo novo družico in živeti z novo družino pri stari družini. Tudi člani stare družine ne razumejo, da partner ni prišel 'živeti z njimi', ampak je del partnerskega odnosa njihovega sina/brata. Leta življenja s teboj bodo gotovo spremenila tvojega partnerja. Dobil bo druge delovne navade, drugačen pogled na marsikaj, ti si pa sploh iz drugega štosa.

Sama ne bi odstopala, ampak bi stremela za kar največjo samostojnostjo. Dva aduta imaš. Svoj poklic boš lahko opravljala samo v svojem kraju in tam imaš možnost, da si urediš resnično samostojno življenje. Tašče imajo običajno zete rade, sploh če so pridni in priročni, torej bo s tvojo mamo manj problemov, kot z njegovo številno familijo.

Ko boš njegovo družino spoznala in videla prostore, kjer naj bi bila začasno, boš lahko tudi bolj argumentirano fantu predstavila slabosti njegovega načrta, ki v bistvu ni načrt, ampak samo neka splošna želja.

Mogoče bo fant, ko bo videl to 'bajto' (morda bi šli tja zasaditi malo trave?[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]), mogoče potem drugače razmišljal.

Ker imata dovolj časa, ni treba hiteti. Naj čas naredi svoje. Spoznajta se. Zaenkrat še ne živita dovolj dolgo skupaj, da bi se resnično poznala.




gita10 -> RE: Kam potem (28.2.2009 20:44:46)

Tudi jaz mislim, da ti še ni potrebno hiteti. Veš kaj se lahko zgodi v treh letih, mogoče bosta še v tujini pristala - nikoli se ne ve... Si še tako mlada, da še lahko rečeš Que sera, sera...




Naja31 -> RE: Kam potem (28.2.2009 20:46:58)

3 leta je dolga doba in po moje nima nobenega smisla da se s tem že zdaj obremenjuješ.Veš kaj vse se lahko zgodi v treh letih?




srki -> RE: Kam potem (28.2.2009 21:01:21)

Res da je do tam še daleč in marsikaj se še lahko zgodi do takrat, pa vendar bi mu jaz tudi malo opisala, kakšne razmere oz. možnosti imaš ti doma.

Koliko pa je od tiste tvoje hiše pa do njegove službe, v kateri bo moral delat?




cmrucek -> RE: Kam potem (28.2.2009 21:20:12)

Tudi nama se je po 8 letih življenje obrnilo čisto drugače od slike, ki sem jo imela na začetku... tako da se mi zdi pomembno poudarit samo to, da ne pustiš trenutno različnim mnenjem, da bi vaju ločevala, in da se potrudiš, da njegove kljub vsemu spoznaš brez negativnih predsodkov...




Camila -> RE: Kam potem (1.3.2009 1:46:26)

wawwww [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]

Lepo je blo vse to prebrati in res imate prav, nikoli ne veš kaj prinese čas...

Moja naj kolegica mi je rekla: " No, če ti to skoz hodi po glavi, pejdi k vedeževalki, mogoče ti bo kaj razkrila!!"  [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]

Drgač pa bi bil on od bajtice pa do njegovga šihta oddaljen, mal več kot uro pa pol.

No, vam povem čez tri leta [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]

Ne bom se tolk obremenjevala, sproti bom vidla in lepo se bova pogovarjala o tem.
Pa enkrat si bova šla odgledat bajtico, mogoče se bo pa zaljubu [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]

HVALA VAM, res ste zlati.... [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image]




mika -> RE: Kam potem (1.3.2009 7:35:24)

Kot so ti ostale napisale v treh letih se marsikaj lahko spremeni[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image].

Moj je tudi hotel živeti v stnovanju, ker je tega bil vajen in je skoz poslušal od svojih, da je s hišo ogromno dela.

Potem ko je videl kaj pomeni živeti v hiši je popolnoa spremenil svoje mnenje. Dokler nisva zgradila svoje hiše, je tudi sprejel ponudbo od mojih in sva 4 leta živela z njimi. Pa je tudi poslušal, da stari pa mladi ne grejo skupaj, ampak to je bila začasna rešitev.

In na koncu se je z nami selil še tast, ker sta se s taščo ločila.

Evo moja kratka zgodba pove vse...lahko se zgodi marsikaj.

Ko bosta starša spoznala in bo tvoj videl hišo mu bo mogoče všeč. kaj pa veš...

Lepo, brez najedanja ali  govorenja proti njegovim ga boš lahko prepričala...saj ženske znamo, a ne[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]




Spiria -> RE: Kam potem (1.3.2009 9:59:15)

IZVIRNO SPOROČILO: Camila
On pa študira strojništvo in po končanem študiju bo moral še 9 let delat na Hidriji, saj so ga tam štipendirali. On računa na to, da bova živela pri njemu, niti pomisliti noče na to, da bi šel živet kam drugam.


Jaz bi pa dodala samo en komentar na njegovo štipendijo in obvezo do štipenditorja. Tudi sama sem bila v podobni situaciji, ampak mi tista služba na koncu ni več dišala, tako da sem se zavestno zaposlila drugje, seveda sem vedela, da bo štipendijo potrebno vrniti. No, nazadnje sem to omenila svojemu nadrejenemu v novi službi in stvar se je zame čisto nepričakovano odvila zelo zelo dobro - podjetje je odplačalo moj dolg ministrstvu, ki me je štipendiralo, a si moreš mislit[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]??

Želela sem skratka samo povedat, da  vedno obstaja več možnosti, jaz vem, da v tisto službo ne bi šla za nič na svetu, zdaj ne vem, pri vaju je mogoče drugače, da si on tiste službe želi, ampak skratka, obstaja tudi kakšna druga možnost - kdo ve, lahko se mu pokaže možnost zaposlitve kje drugje in čisto možno je tudi, da mu bo tisti podjetje pripravljeno odplačat dolg.
Poleg mene vem vsaj še za 2 primera, kjer se je zgodilo enako.




Splišni -> RE: Kam potem (1.3.2009 10:28:12)

Potem si najamita eno garsonjero. Jaz bi tako naredila.




josephine27 -> RE: Kam potem (1.3.2009 17:52:57)

živjo

jaz se na tvojem mestu ne bi obremenjevala - ker so tri leta še dolga doba. je pa nekaj res da ga ko se bosta odločala poskušaj razumet tud ti njega. več kot 1h do šihta na dan pa še enkrat tolko nazaj zna bit dolgoročno gledano tudi utujajoče ( vem iz lastnih izkušenj). to ob enem pomeni tud 2uri in pol na dan manj postega časa ki ga bi lahko preživela skupaj al pa pozneje z otroci. ne me narobe razumet s tem ne mislim da moraš živet pri tašči. lahko gresta tud kam v najem bližje njegovi službi da bo seveda tud tebi odgovarjalo. sicer bo pa čas že pokazal svoje.




alička -> RE: Kam potem (1.3.2009 18:20:16)

Veš, ura in pol do službe ni ravo malo. Taka vsakodnevna vožnja zna biti zelo naporna.

Drugače pa kot so že predhodnice rekle, časa je še dovolj, kdo ve kaj se bo do takrat še zgodilo in obrnilo, zato se zaenkrat še ne obremenjuj s tem.




komarka -> RE: Kam potem (2.3.2009 11:11:40)

Hojla!
res je še daleč, zato pa sta lahko tako vsak na svojem bregu. Ko bo odločitev bolj pred vrati, bosta bolj konkretno razmišljala in odločitev bo lažja.

je pa res zelo pomebno da se veliko pogovarjata, pa ne z namenom da se odločita, ampak da se bolje spoznata.

Tud midva sva mela "vroče" debate o tem kaj in kako, pa se je z leti uskladilo-nekako s eje moralo, eč sva hotla zivet skupaj [sm=smiley36.gif]




Lenck -> RE: Kam potem (10.3.2009 16:30:20)

Tudi jaz mislim, da se prezgodaj obremenjuješ.

Ti pa lahko povem svojo izkušnjo - z bivšim partnerjem sva se imela fajn, samo o tem, kje biti, se nikoli nisva mogla uskladiti, on je hotel biti pri njih doma, jaz pa povsod, samo tam ne. In po šestih letih, ko bi se končno naj kaj premaknilo, je bil to tudi eden od glavnih razlogov, pa tudi povod za to, da sva se razšla. On ni mogel od doma, jaz pa sem bila nesrečna že ob misli, da bi živela tam, čeprav sem se trudila in se prepričevala in poskušala...

Torej je povsem različno. Enim se obrne, drugim se ne... a dokler nisi na točki, ko to odloča, ne prehitevaj. Navadno se pokaže, da če je taka reč usodna, ni edina. Če pa vse ostalo štima, pa se tudi tu menda kaj da storiti...




tweety83 -> RE: Kam potem (10.3.2009 18:56:18)

Svetujem ti da se stem ubadaš takrat, ko boš dejansko postavljena pred razpotje. Za v naprej beliti si glavo je pa totalna bedarija. Raje uživaj življenje, takšno kot ga imaš, saj se ti še prehitro vse obrne.





Kontrakarambolšrauf -> RE: Kam potem (10.3.2009 20:51:47)

Uživaj študentska leta 100/h in se nehaj sekirati na zalogo, da kaj pa bo čez 3 leta.....Do takrat lahko še trikrat partnerja zamenjaš in desetkrat plane, kaj boš počela po študiju in kje boš živela.........




rija -> RE: Kam potem (11.3.2009 5:26:03)

IZVIRNO SPOROČILO: alička

Veš, ura in pol do službe ni ravo malo. Taka vsakodnevna vožnja zna biti zelo naporna.

Drugače pa kot so že predhodnice rekle, časa je še dovolj, kdo ve kaj se bo do takrat še zgodilo in obrnilo, zato se zaenkrat še ne obremenjuj s tem.


točno to. toliko imam jaz do Ljubljane, zdaj po AC, pa si niti v najbolj morastih sanjah ne predstavljam, da bi morala to prevoziti vsak dan dvakrat[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] samo, da bi bila v neki šenkani bajti....ni šans....sem raje v garsonjeri, najeti....

in res, obremenjevati se s tem, kaj bo čez 3 leta[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] tudi ni šans.....sploh, ker sta še študenta in zelo mlada....




Lenck -> RE: Kam potem (11.3.2009 14:57:36)

Moj dragec se vsak dan toliko vozi v službo, tja in nazaj... da sva lahko v stanovanju v hiši, kjer ne plačujeva najemnine... ker sicer pač ne bi zmogla, niti garsonjere ne. In ko to enkrat vidiš, malo drugače gledaš na čas vožnje. Ali to, ali pa, da ne živiš skupaj. Odvisno od preferenc posameznika pač. (Je pa res, da sanjava, da nekoč to ne bo več potrebno. Nekoč.)




čipka -> RE: Kam potem (12.3.2009 19:57:56)

Tudi jaz mislim, da se prezgodaj obremenjuješ.




Camila -> RE: Kam potem (13.3.2009 20:13:39)

Ja mogoče res, ampak mislim da bom bolj travme zaradi prejšne zveze, ko mi je fant predlagal naj se preselim k njemu in k njegovi mami... pa sem skor živčni zlom dobila, ob tej misli. Jaz, on & mama??? Mama pa ni mela nikakršnih delovnih navad, še lulat si nisem upala it, k je bla taka kopalnica, da bolje da vam ne povem. On je takrat skoz pritiskal na to, da bi živeli vsi trije skup. Pa da vam povem, tašča je bila zelo fanj, ampak higiena pa to... Mene je pa mama full naučila na red in čistočo, gospodinjska opravila, tko da prej ali slej bi znorela, pa raje imam dobre odnose s taščo na daljavo.
Verjetno me sedaj tole ubija, ker me je res strah, kaj bo in sploh ne vem zakaj se tolko ubadat, a globoko v podzaveti čutim, da on ne bo odstopil... Ko se enkrat navadiš živet s partnerjem samostojno življenje, je prou grozno, ko pomisliš, da bi mogu živet z njegovimi starši in dvema sestrama-brez delovnih navad, dokler bi si ne uštimala bajte...
mooooooo sem otročja ja, k se ubadam s stvarjo, k se sploh še ne dogaja.
Sama sebi si grenim življenje, ja... za brezveze, ampak mi ni vseeno, ker res bi ga ne rada izgubila [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] ...

Sej upam, da bo šlo mimo...., ta moja psiha s tem.
no, neki bo že, ne....[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]




Stran: [1] 2   Naslednja stran >   >>