|
tlb -> Naša pupa pač ne pove, kako se počuti.....kako jo do tega morda pripravim? (1.3.2009 17:27:15)
|
Pozdravljeni!
Imam 3 leta in 4 mesece staro punčko. Moja težava je v tem, ker je tamala take vrste, da o svojih "doživljanjih" ne govori. Ne pove, kako je bilo v vrtcu (vedno reče v redu....), kaj je počela, včasih joka, pa ne vem zakaj, ker sama ne pove. Sem se sprijaznila s tem, da je to verjetno njena značajska poteza (takšna je od malega, zelo redko je npr. povedala komu drugemu, kaj je videla ta dan, npr. čist je bla navdušena nad avtobusi in jo je moja mami peljala v tovarno avtobusov, kjer je zeeeelooooo uživala, doma pa potem tega sploh ni omenla.....); torej ne pove ne lepih stvari, ki se ji dogajajajo, niti morebitnih slabih.
Jaz ne silim v njo s 100 vprašanji, kak je blo, kaj si delala čisto vsak dan, pogosto ji poveva oba z možem, da lahko meni in atiju VEDNO pove, če ji kaj ni všeč pa tudi kaj ji je všeč......včasih reče, da ji je všeč čokolada [sm=smiley1.gif]
Morda ima katera podobnega otroka, mene pač skrbi, da bo vedno nekak nosila svoja čustva in težave in veselje v sebi, rada bi se ji približala, ker včasih sem res izgubljena, ko ne vem, kako se počuti. mogoče je to dedno?[sm=zmeden.gif] Ker sem bila sama baje popolnoma enak otrok.....šele v srednji šoli sem se nekak "odprla....."
Sploh ko joka, pa ne vem zakaj. In včasih je težko ocenit, zakaj joka. Tudi ko je imela obe ušesii vneti, ni nič tožila zaradi bolečin......
No, zdaj sem se razpisala. Upam, da sem dovolj jasno izpostavila SVOJO "težavico". Punčka je sicer komunikativna, v vrtcu nimajo vzgojiteljice nobenih "pripomb", je razigrana, živahna, je zelo odločna, malo tudi verjetno razvajena; skratka, meni se zdi sicer normalna triletnica.
Pa hvala za vsak nasvet, čeprav pač verjetno ima tak karakter, jaz pa si že delam skrbi ;)
Pa lep pozdrav!
|
|
|
|