občutek, ko se otrok izgubi (Polna verzija)

Forum >> [Otrok] >> Otroci



Sporočilo


tweed -> občutek, ko se otrok izgubi (17.4.2009 0:44:05)

No, pa se nama je danes prvič zgodilo. Smo v Lj v H&M. Neli se igra na stopnicah, jaz ji povem, da grem na blagajno plačat, mama gleda jopico za Reo (3m stran od Neli). Mine 5 sekund in pogledam, če se še igra. Neli nikjer. Pogledam ženo in jo vprašam, kje je Neli. Pravi, da na stopnicah. Je ni. Najprej pogledava okoli in jo kličeva. Nobenega odgovora. Tek do blagajne, da jo pokličem preko zvočnika. Nič. Ven iz trgovine, kličeva, vsak svoj izhod. Nič. Naenkrat izgine še žena. Odpravim se proti glavnim informacijam in tam žena stiska tamalo...
Srečen konec. Pa vendar najdaljših 5 minut mojega življenja. Občutek lebdenja. Misli, to ni mogoče. Pričakovanje, zdaj bo pritekla in se nasmejala. Slika, kako teče ven in jo zbije avto (kljub vsemu je stara šele 3 leta). Nočna mora, ko je ne najdeš, ko gledaš vse te otroke, pa nobeden ni tvoj.
Je bilo mogoče opozorilo, da sva bila preveč brezskrbna?

Lepo sva jo objela in ji povedala, kako sva se počutila, ko je ni bilo. Ko sva njo vprašala, zakaj, pa je povedala:
- pogovarjala sem se z Dejo (namišljeno prijateljico) - zato me ni slišala, da sem šel na blagajno
- ni vaju bilo, zato sem tekla ven iz trgovine in vaju klicala
- šla sem ven na pločnik in vaju klicala, pa me je tetica vprašala, če sem se izgubila
- sem jo prijela za roko in sva šli do druge tetice, ki je poklicala mamico...

Najbolj pa sem se ustrašil svoje reakcije, ko sem jo zagledal v maminem objemu. Ni bilo veselje, ni bilo olajšanje. Bila je velika stiska, da sem na celi črti odpovedal pri zaščiti otroka. Tudi majhnega nasmeška nisem zmogel....

Žena pravi, da si moram oprostit, da se je to zgodilo, jaz pa kar ne morem. Nimam opravičila, saj se to NI SMELO zgoditi. Pa se je. Failure...

Hvala, ker me berete...




rija -> RE: občutek, ko se otrok izgubi (17.4.2009 0:52:11)

jap, se mi je zgodilo v ms, v btc, ko je mali bil star kako leto in pol....je bil pri meni, pod nogami, pogledam ceno na neki f.... jakni....pa ga ni bilo več[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] ko se prišla preko dokaj velike trgovine, je že stal pred tekočimi stopnicami [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]

jaz sem mislila, da bom hin[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]

je pa bila zelo, zelo dobra šola....




Anonimen -> RE: občutek, ko se otrok izgubi (17.4.2009 6:47:36)

uf....meni se sicer se ni zgodilo, da sem ga zgubla kje zunaj. ampak je zalutal doma v hisi. panika....stopnice....zunaj bazen... prd hiso zelo prometna cesta. bilo je poleti in so bila vrata na stezaj odprta. mali ravno shodil...
groza, sok...trajalo je samo kaki 2 minuti, ki so se meni zdeli vecnost.
kot pravis slike pred ocmi: padel v bazen, stekel na cesto pod auto. groza.
in ne, nisi odpovedal kot oce. se zgodi in se dogaja. mislim da se je vsakemu starsu ze zgodilo. mogoce samo za par sekund ampak ucinek je isti.




norge -> RE: občutek, ko se otrok izgubi (17.4.2009 9:04:58)

Ja, res se ti kar srček ustavi! Men se sicer še ni zgodilo, ampak, ko mi samo za trenutek izgine za kakšno polico me tako stisne pri srcu, da je groza. Čist me panika!!! Vsekakor nisi zatajil, to se lahko vsakemu zgodi in tudi verjetno se.
Me pa včasih čudi, kako nekateri puščajo svoje zelo majhne otroke, da kar sami hodijo okrog, oni pa pijejo kavico, klepetajo, nabavljajo, otroka pa nihče niti pogleda ne. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]
Mislim, da je včasih več sreče kot pameti!!
Moj je star 3 in pol pa vem, da še daleč ni zrel, da bi ga pustil, da gre kar po svoje. Smo bili ravno ta vikend na morju in smo lepo hodili ob strani ceste, pa vidim, da gre avto, pa recem - pazi avto, on pa direkt čez cesto...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] Da se ti srce ustavi! Amaak tako je, majhen je še in nima še točno razčiščenih pojmov o prometu itd... Eni otroci pa, še veliko manjši, kar sami hodijo po cesti, se vozijo s kolesom... [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]




ThinkPink -> RE: občutek, ko se otrok izgubi (17.4.2009 17:03:04)

Ufff, mora biti grozno....

Da te potolažim - kot študentka sem delala na informacijah v večjem nakupovalnem središču in se je dnevno dogajalo, da smo po zvočniku klicali izgubljene otročke. Se dogaja! Najhuje je bilo pa takrat, ko so tamali sami priracali s kakšno tetico do nas in smo klicali njihove starše - teh pa od nikoder...in so ti mali tudi po pol ure čakali pri nas...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]

Vsakemu se zgodi, čimprej pozabiti, saj ste navsezadnje pravilno ukrepali in hitro našli deklico.




mika -> RE: občutek, ko se otrok izgubi (17.4.2009 18:06:22)

IZVIRNO SPOROČILO: tweed

sJe bilo mogoče opozorilo, da sva bila preveč brezskrbna?


Pa kje pa. Odkar imam hčerko se ne znam sprostit, če je nimam v vidnem polju. Pa se zgodi. izgubila je sicer nisem, nikjer zunaj...ampak se je poškodovala.

Držala sem jo za roko in sem ji brisala nos, mi hoče pobegnit in se z zobki zaleti direkt v omaro, da si jih je nabila v dlesen....za roko sem jo držala[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] !!!!!!

pred slabim mesecem sem stala v kuhinji in pripravljala kosilo, pupa pa je gledala risanke, čist mirno...ko naenkrat zruži po parketu. presekala si je brado, da ji je zehala koža na pol...men se zdi, da sem kost videla[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] . ...zraven sem bila, pa se je to zgodilo.

tweed, na določene stvari enostavno ne moreš vplivat. Jaz se ne morem sprijaznit in sem skoz v skrbeh. Ne delaj si tega, obdrži svoj nivo zaskrbljenosti, ker ne boš več znal ven. Jaz ne znam.




Gina -> RE: občutek, ko se otrok izgubi (17.4.2009 18:39:16)

IZVIRNO SPOROČILO: tweed

Je bilo mogoče opozorilo, da sva bila preveč brezskrbna?


Nikakor ne. Nesreče se dogajajo. Če si še tako skrben, ne moreš biti popoln.

Nekoč na morju so mi otroka odpeljali izpred šotora. Sama sem kuhala ali kaj že, ta mala se je igrala zunaj pred prikolo, 4 leta stara najbrž takrat. Ena ženska jo je povabila na večerjo, pa je šla z njimi. Odpeljali so jo najprej v tuš (hvala bogu ji  niso nič počeli), da se je tuširala  znjihovim ta malim, ki so ga btw oblačili v punčko (čist nora familija), potem so jo res peljali na obalo in jedli večerjo. Iskali so jo vsi meni znani sosedje v kampu, z mano vred. Ko sem jo po 10. minutah našla, sem mislila umret. NIti tistih ljudi, ki so jo odpeljali nisem bila sposobna nadret. V šoku sem bila. Samo tresla sem se, ženska pa je težila, da naj vendarle poje večerjo, da še začeli niso jesti....grooooza.

Drugič sem imala dva otroka v bazenu. Ta mali je ravno splaval, ta mala je bila z rokavčki. Nista hotela biti ves čas skupaj, pa sem gledala izmenično čist histerična enega in drugega in enega in drugega, na 5 sekund sem in tja, kot bi vedela, da ne bo vse ok. Kar naenkrat bejbe ni bilo nikjer. Rokavček se ji je snel in nimam pojma kako še drugi, skratka bila je pod vodo. Ženska poleg nje je to videla in v trenutku, ko je jaz nisem videla v vodi, jo je že držala v naročju. Nočna mora, otrok bi se lahko utopil, čeprav sem stala 2 metra do nje.

Ta ista naša bejba mi je kar parkrat v trgovini ušla. Čim sem jo spustila iz roke, je nekaj časa sicer hodila ob meni, ko sem se zagledala v kakšne prehrambene izdelke, katerega naj vzamem, je ni bilo več. Večkrat sem preletala pol štacune, da sem jo našla. Potem je nisem več s sabo jemala nekaj časa, potem sem si sveto obljubila, da jo bom za roko držala, ampak je kar nekajkrat spet prišlo do tega, da se je izmuznila....vsakič mi je zastalo srce.

Pogosto je odpirala vrata neznancem. To je šele strašljivo. Zdaj ne počne več tega, ampak je trajalo veliko časa, da se je zavedla, kam lahko to pelje.
Gre za pogumne otroke, ki se ničesar ne bojijo, niti se ne zavedajo nevarnosti

Tweed, moraš si oprostiti. Otroci so različni. Ne moreš biti stoprocenten, pa če se še tako trudiš. Moraš pa vedeti, da če je take sorte, da se bo to še ponavljalo na drugih področjih. Tako pač je. Neustrašni otroci so to. Ne moreš jih 100000% nadzirat. Enostavno to ne gre. Samo ljudje smo.




viv_ -> RE: občutek, ko se otrok izgubi (18.4.2009 15:22:25)

Uf, vem ja... Zgubili ta veliko, ko je bila stara 2 leti in pol na trajektu Benetke - Grčija. Mene je skoraj pobralo... Na srečo, se je po 15 minutah vse srečno končalo.




valči -> RE: občutek, ko se otrok izgubi (18.4.2009 21:50:04)

Lani v takem času...Sobota,otroka se zunaj igrata,vmes čekiram,kaj počneta na pesku.Kuham,babica sesa.
Grem spet za par minutk čekirat,njiju ni.Nikjer.Začnem klicat.Miha,Lara...Začnem tečt po dvorišču,tečem do trsja,sosedom,po hišah,jaz sem mislila,da bo me pobralo....
Nakar pride babica,da je spodnja soseda klicala,da sta tam.In to  približno 500 metrov v dolino,po glavni prometni cesti sta šla,ko avti divjajo tudi čez 120...in tam ju je videl mož,ki ju je ustavil in so ju zadržali in poklicali...

Ko sem vozila dol,so se mi noge tako tresle,da sem komaj vozila,ko sem ju zagledala,sem se zjokala,kot otrok.

Doma sem ju natepla po riti in poslala v sobici,šla k babici in jokala,kot nora.Sem takrat doživljala najhujšo moro do sedaj.

Sta pa hotela it k teti na obisk[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]

Od tistega časa časa dalje sem skoz v strahu in vedno kličem in zahtevam,da se oglasite,da sta tukaj.Lara,Miha-Tukaj!!!

To je grozljivka,če ti največji zaklad kar izgine.Nikomur ne privoščim...




Splišni -> RE: občutek, ko se otrok izgubi (18.4.2009 21:52:04)

Meni se je enkrat v Mercatorju. Ampak še preden sem sploh opazila, da ga ni, so me že z informacij klicali.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]




Anonimen -> RE: občutek, ko se otrok izgubi (18.4.2009 22:48:41)

Doma sem ju natepla po riti in poslala v sobic


a ker je blo vse ok z njima[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] a pol bi blo bolš, da bi se jima zgodilo kej, pol jih nebi fasala?




mika -> RE: občutek, ko se otrok izgubi (19.4.2009 7:08:46)

IZVIRNO SPOROČILO: ulla80

Doma sem ju natepla po riti in poslala v sobic


a ker je blo vse ok z njima[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] a pol bi blo bolš, da bi se jima zgodilo kej, pol jih nebi fasala?



v takšni situaciji te razum zapusti in sama zase ne vem kako bi reagirala, mogoče enako, pa je drugače ne tepem.
Jaz sem tako odtavala v vrtec na igrišče. Mama je rekla, da sem v trenutku izginila. iskali so me vsi, ki so me poznali. Ustavila sem promet, ko sem šla čez cesto. Lahko bi se končalo drugače. mama me je po ta zadnji in mi na pamet ni več prišlo kaj takšnega.
Tako da spraševat o tem, če bi bilo bolje da se jima bi kaj zgodilo, je  popolni nesmisel. Tukaj pa tebi razum ne deluje najbolje.




mika -> RE: občutek, ko se otrok izgubi (19.4.2009 7:12:43)

IZVIRNO SPOROČILO: Splišni

Meni se je enkrat v Mercatorju. Ampak še preden sem sploh opazila, da ga ni, so me že z informacij klicali.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]


uh, moj je bil pameten za kratek čas, ko je v europarku slišal, ko so iz informacij klicali starše ali otroke. Ja kako pa pazijo na otroke, je vedno govoril. takrat smo našo še vozili v vozičku in sem mu rekla, da se naj raj vgrizne za jezik, da ne bova midva naslednje leto stala na informacijah in klicala hčerko.




cmokec -> RE: občutek, ko se otrok izgubi (19.4.2009 7:50:56)

Naša 3-letnica se je sama odpravila v cerkev. Cerkev stoji ene 4 hiše stran, ampak je ob zelo prometni cesti. Iskali smo jo s kolesi, z avtom okoli, pretaknili vso hišo in vse sosede. Po slabe pol ure smo jo našli. Če je še par minut nebi bilo, bi klicala policijo. Ker v tem času, si že s Kranja v Avstriji.

Se je pa začelo tako, da sta bila z mojim namenjena v trgovino, ona se je pa igrala na dvorišču. Samo majico si je šel preoblečt in kavbojke, pa je izginila.

Samo poslušala sem, kje bodo zacvilile kakšne gume, ker so cesta povsod okoli nas. Pa nekdo ji je moral odpret težka cerkvena vrata, pa mu ni bilo sumljivo, da je otrok sam???

O paniki pa nebi, mi je bilo za umret.




CatJa -> RE: občutek, ko se otrok izgubi (19.4.2009 10:22:10)

Nama je pred enim tednom, zunaj. Sva ga iskala enih 5, 10 minut, saj ne vem, ker se ti čas čist ustavi. Pa tista panika, kaj naredit, kje se lotit iskanja, pa koga na pomoč poklicat in to. Ko sem ga zagledala, kako skulirano se vrača, sem bila seveda ful srečna, hkrati pa parkrat globoko vdihnila in izdihnila, ker bi ga od besa najraj stolkla. Ipak je star skoraj 5 let in ve, kaj lahko in kaj ne. Se je pa potem najedel jezikove župe [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]




tašy -> RE: občutek, ko se otrok izgubi (19.4.2009 21:39:08)

Ta nočna mora se je meni zgodila prejšnji teden.Z 19 mesečnim sinom sva bila na zelenici za hišo,pred hišo je zelo prometna cesta,zato se na sprednjem dvorišču ne zadržujemo.Gospod se je hotel igrati v peskovniku,zato sem ga odnesla s sabo do lope,ampak takoj,ko sem ga dala na tla je bil že zunaj,jaz sem samo zgrabila vedro in lopatke,pridem ven njega pa nikjer,čeprav je minilo samo par sekund.pogledam za lopo,v hišo njega nikjer,ga začnem klicati vse tiho,dirkam okoli hiše na cesto njega nikjer[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image],imela sem občutek,da me bo infarkt,cela sem se tresla,kolena so mi klecala.Parkrat pregledam vse okoli hiše, kričim njegovo ime, njega pa nikjer.V tisti paniki se mi že odvrtijo pred očmi vsi možni scenariji,ko zagledem našo mačko,ki sedi pri lopi in gleda na polivinil,ki leži na tleh.Z zadnjimi močmi zgrabim polivinil in kaj zagledam:na tleh sedi naš gospodič in se mi sladko smeji,ker se je hotel očitno igrati ku-ku.Sem rabila celi dan da sem prišla k sebi in se nehala tresti.Te izkušnje res ne privoščim nobenemu.




ALWAYS LARA -> RE: občutek, ko se otrok izgubi (19.4.2009 21:56:14)

ja tudi meni znano..tavelka je bla stara ene 2 leti ko smo zdel v merkurju v igralnici..jaz za mizo čist zraven igralnice, tamala v igralnici. vsujem cuker v kofe in pomešam, pogledam gor tamale nikjer. kap me je zadela v momentu. k sreč sem jo najdla po pol minute notr v merkurju pri steklenih zadevah!!! če i trajal več k pol minute me pobere pomoje!

zato js v trgovini nikol ne puščam mulcev da letajo okol ampak ju mam v vozku! nakupovalnem. tut če smo same, dam obe na vozek! obvezno!




Gina -> RE: občutek, ko se otrok izgubi (19.4.2009 23:25:18)

IZVIRNO SPOROČILO: ALWAYS LARA

zato js v trgovini nikol ne puščam mulcev da letajo okol ampak ju mam v vozku! nakupovalnem. tut če smo same, dam obe na vozek! obvezno!


Ne moreš dati 5-letnika na vozek. Še za roke ga v praksi ne moreš skoz držat, ker z eno roko voziš voziček, z drugo pa držiš otroka.... a potem s tretjo vzameš nekaj iz police? Še celo če hodiš s košaro okrog, pride do tega istega problema... kaj šele če imaš dva otroka + vozek+ nekaj moraš vzet iz police...skratka...lahko je bit pameten.




tweed -> RE: občutek, ko se otrok izgubi (20.4.2009 0:32:19)

IZVIRNO SPOROČILO: ALWAYS LARA
zato js v trgovini nikol ne puščam mulcev da letajo okol ampak ju mam v vozku! nakupovalnem. tut če smo same, dam obe na vozek! obvezno!


[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Na vratih H&M je z velikimi slikami označen prečrtan voziček. Svojih pa nimajo...

Hvala vam za vaše izkušnje, saj mi je kar veliko lažje, ko sem prebral, da se nikomur od vaših ni zgodilo nič hujšega. Malo sem se sprijaznil s tem, da se pač staram [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] in da sta punci vedno hitrejši in bolj domiselni, a hkrati tudi dovolj pametni, da znata ocenit situacijo in reagirat. Bo vsako leto bolje...
Hvala




Anonimen -> RE: občutek, ko se otrok izgubi (20.4.2009 8:46:33)

IZVIRNO SPOROČILO: mika

IZVIRNO SPOROČILO: ulla80

Doma sem ju natepla po riti in poslala v sobic


a ker je blo vse ok z njima[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] a pol bi blo bolš, da bi se jima zgodilo kej, pol jih nebi fasala?



v takšni situaciji te razum zapusti in sama zase ne vem kako bi reagirala, mogoče enako, pa je drugače ne tepem.
Jaz sem tako odtavala v vrtec na igrišče. Mama je rekla, da sem v trenutku izginila. iskali so me vsi, ki so me poznali. Ustavila sem promet, ko sem šla čez cesto. Lahko bi se končalo drugače. mama me je po ta zadnji in mi na pamet ni več prišlo kaj takšnega.
Tako da spraševat o tem, če bi bilo bolje da se jima bi kaj zgodilo, je  popolni nesmisel. Tukaj pa tebi razum ne deluje najbolje.


eh, kaj pa vem...zame je pretepanje otrok kot kaznovanje nesprejemljivo, da pa otroka naklestiš, ko ga najdeš živega in zdravega, potem ko se je izgubil, mi je pa malo sick[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] ker izgubil se je v končni fazi zarad tvoje malomarnosti in nepazljivosti ( pa ne obtožujem, ne vem kaj vse me še čaka[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] sam tko pač je in jaz sem pripravljena prevzet odgovornost, da če se otrok zgubi ali zaluta ali izgine, je to čist moja krivda) in ti ga zdej kaznuješ, ker je ostal cel in nepoškodovan in to z najbolj navzgravžno obliko kaznovanja[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]

to je podobno kot tist, k ti dedc zvečer zabluzi ( al pa starejši otrok), se ti ne javlja na telefon, ne pokliče nazaj, pol je že nedosegljiv, ure tečejo, v glavi se ti odvrtijo raznorazni scenariji, groza te je da bo zdej zdej policija potrkala na vrata, prekličeš vse bolnice, če prpeli kakšnega tcga in tacga, kličeš na policijo, če je bla kakšna nesreča, si na robu živčnega zloma in v grozi kaj vse se je lohk zgodilo....pol se pa dec prgunca rahlo ( al pa konkretno) potrjen, ampak ŽIV IN ZDRAV IN CEL in ti ga nazjaš, ozmerjaš, narediš celo dramo, cel teden ne govoriš z njim, kaj šele seksaš[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] in to samo zato, ker se je ok vrnil domov...spet - bi blo boljš da bi ga našli v kakem grabnu? pol verjetno neb tulila nad njim....




mika -> RE: občutek, ko se otrok izgubi (20.4.2009 9:04:53)

ulla o čemer ti pišeš, je samo logika, ki je popularna zadnjih par let, z realnostjo pa nima nobene veze.




Anonimen -> RE: občutek, ko se otrok izgubi (20.4.2009 9:26:49)

sej vem. v realnosti se pač otroke tepe. za kazn, iz nemoči,kr tko.....in nima veze z logiko. res je.




mika -> RE: občutek, ko se otrok izgubi (20.4.2009 9:32:35)

IZVIRNO SPOROČILO: ulla80

sej vem. v realnosti se pač otroke tepe. za kazn, iz nemoči,kr tko.....in nima veze z logiko. res je.


[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley22.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley22.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley22.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley22.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley22.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley22.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley22.gif[/image]  '
ne vem...a se samo delaš, al si dejansko tako omejena, da vidiš samo  'črno-belo' 

Naš primer, ko jih je dobila... Cel dopust na morju je skakala na cesto...jaz, mož in sestra, smo bili totalka izmozgani od laufanja za njo in dopovedovanjem. Potem pa leti proti cesti in smo jo prepozno zagledali....sam bog jo je čuval, da ni pripeljal avto. In sem jo zgrabila za uho...ja od vsega pregovarjanja, dan za dnem mi je film počil...mogoče bi pa problem rešila s tisto vrvico, kot za psa...a to bi pa bilo sprejemljivo? al bi še v nedogled mogla dopovedovat?

Daj en pameten nasvet..... al se znaš samo zgražat in obsojat?




Anonimen -> RE: občutek, ko se otrok izgubi (20.4.2009 9:53:16)

Daj en pameten nasvet..... al se znaš samo zgražat in obsojat?

kdo se pa zgraža pa obsoja? dej no....sam tko je. pa če jst svoje mnenje napišem, pa teb na žulj stopim, ker si namlatla ( al karkoli že) svojga otroka, zdej maš pa slabo vest, pa sprašuješ če bi pa le šlo brez tega...ja sori[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]
vse se da brez pretepanja. mi živimo zravn ceste. na eni strani. na drugi pa voda. pa ne bom zdej mlatla otroka, zato ker jaz nisem sposobna najdit načina, da mu dopovem oz. da preprečim katastrofo. sej če ti otroka namlatiš,, ler leti na cesto....a se zdej zarad tega ceszte boji? ne, boji se tebe. na cesto bo pa še zmeri skoču, če drgač, pa takrat k tebe nau zravn. kaj si pol dosegla? men je pa bistveno, da otroku dopoven na način, da bo varno zanj tud ko mene ne bo zravn, ko ne bo pod vplivom strahu pred mano. in sem 100% prepričana da se to da.




tweed -> RE: občutek, ko se otrok izgubi (20.4.2009 10:04:02)

IZVIRNO SPOROČILO: mika
In sem jo zgrabila za uho...ja od vsega pregovarjanja, dan za dnem mi je film počil...mogoče bi pa problem rešila s tisto vrvico, kot za psa...a to bi pa bilo sprejemljivo? al bi še v nedogled mogla dopovedovat?


A potem pa ni več tekla na cesto?
Nisem pristaš fizičnega nasilja in ne bi odobraval niti udarca po roki ali po ritki. Ampak, ko se človeku stemni, naredi marsikaj, kar kasneje obžaluje. Pri otroku pa to ne pomeni nujno, da bo resnično upošteval tvojo prepoved, ker si jo udarila... Lahko, da bo samo bolj pazila, kdaj ne boš gledala in potem stekla še hitreje, saj dokler se nič ne zgodi, otroku ni jasno zakaj ne...




Stran: [1] 2 3   Naslednja stran >   >>