| 
	   
	    | 
		    
			  | Anonimen ->  Anekdote  (19.5.2005 17:21:25) |  
			  | Mu v avtu držim pridigo, ker se je grdo obnašal. Moj monolog traja ene tri minute, mali posluša. Utihnem. Mali tudi. Pravim čez minuto: No, v redu, razmišljaš, kaj sem ti povedala, ne? Lepo. On pa: Mama, misls, da sem naglumen (neumen)?
 Mater sem pozijala :ups:
 
 Kuham gres. Pristavim mleko, grem na telefon, pride mali za mano: Mama, z gjesom je neki najobe."
 U, mater, mleko je skipelo. Nič hudega, sine, bom še enkrat pristavila. Pristavim še enkrat, se zaigrava, evo, mleko spet čez :( Mali že čist žalostno gleda. "Nič hudega, evo, zdej pa bo." Odprem predal, kjer naj bi bil gres, gresa ni :zmeden2: Bemti vrabca, mati smotana! "A boš sendvič?" Ja, kaj mu je pa preostalo :zmeden2:
 |   
	          | 
 |  |  |