|
Čmrlika -> RE: Marčevke 2010 (10.11.2009 19:25:00)
|
Avtor:
Jasna Gumze
Presredek je področje med zadnjo nožnično steno in zadnjikom in je med porodom še posebej izpostavljen. Čeprav ga babica ob porodu varuje pred raztrganjem, to ni vedno mogoče. Presredek se navadno raztrga na mestu, kjer je tkivo najbolj šibko.
Mnogo nosečnic se boji prereza presredka (epiziotomije) med porodom. Ta strah je razumljiv, saj je prerez presredka poseg v najbolj intimne dele ženskega telesa. Za to, da bi presredek pripravili na porod, ga naredili bolj prožnega in raztegljivega, kar med porodom lahko prispeva k obvarovanju pred epiziotomijo ali raztrganjem presredka, obstaja kar nekaj učinkovitih metod.
Zato zdravniki v veliko primerih opravijo prerez. Nekatere ženske poročajo, da so epiziotomijo čutile kot fizično in duševno poškodbo svoje ženskosti. Nekatere čutijo njene posledice kot bolečino ali občutek vlečenja zaradi neelastičnosti tkiva še leto ali dve po porodu. Po drugi strani pa lahko, če presredka zdravnik ne prereže, pride do raztrganja (rupture), kar pa lahko pusti trajne poškodbe mišic medeničnega dna, zaradi česar obstaja nevarnost poznejše urinske inkontinence.
Raztrganje je odvisno od številnih dejavnikov, kot so potek poroda, velikost otroka, brazgotina od prejšnjega poroda, najbolj pa od kvalitete mišic medeničnega dna, položaja telesa med rojevanjem ter številnih psihičnih ovir, kot so strah med rojevanjem, splošna nesproščenost, pomanjkanje zaupanja vase, pomanjkanje znanja glede narave nosečnosti in poroda …
MASAŽA PRESREDKA
Eden najpomembnejših načinov priprave presredka, ki pogosto obvaruje presredek pred raztrganjem ali epiziotomijo, je masaža. Vsakodnevno masiranje učinkuje na presredek tako, da ta postane bolj mehak, raztegljiv in prožen. Otrokova glavica tako laže zdrsi skozi porodni kanal.
Masažo presredka začnemo šest tednov pred pričakovanim terminom poroda. Uporabljamo naravna, hladno stiskana olja biološke pridelave. Najboljše je olje pšeničnih kalčkov, ki vsebuje veliko vitamina E ter da koži večjo možnost raztezanja, ali šentjanževo olje. Če želimo, lahko dodamo nekaj kapljic eteričnega olja maroške ali turške vrtnice.
Vrtnično olje je na področju porodništva zelo cenjeno že od obdobja antike. Njegova splošna lastnost je, da deluje aseptično ter omili krče. Masažo naj nosečnice izvajajo vsak dan od 3 do 5 minut. Masaža ni priporočljiva v zgodnji nosečnosti, saj raven nosečniških hormonov, ki tkivo mehčajo, še ni dosegla svojega viška.
Kako masirati?
− Masažo lahko izvajate po kopeli ali parni sedežni kopeli ali pa si pred masažo na presredek položite topel, vlažen obkladek, ki sprosti mišice. Lahko pa pričnete masirati tudi brez predpriprave.
− Na voljo imate več masažnih položajev. Lahko klečite oziroma se pri položaju klečanja nagnete na eno stran ter drugo nogo dvignete, tako da je pokrčena v kolkih in kolenih, stopalo pa je na tleh. Lahko stojite, pri tem pa položite eno nogo na stol. Pomagate si lahko z ogledalom. Če vas masira partner, se namestite v polsedeči položaj.
− Dlani in prste si namažite s toplim oljem in dva ali tri prste (kazalec in sredinec) potisnite približno tri centimetre globoko v nožnico. Zatipali boste presredek. Najprej ga masirajte z majhnimi krožnimi gibi, nato pa v obliki črke U z rahlim pritiskom na črevo. Pomembno je, da pritisk v smeri črevesja traja okoli dve minuti. V nasprotno smer – v smer sečnika – ne masirajte!
− Nato razprite prsta (kazalec in sredinec) ter začnite širiti vagino. Morda boste začutili pekoč občutek ali gomazenje. Tak občutek se pojavi tudi med porodom, ko glavica premaguje presredek. To delajte 20 sekund.
− Nekaj dni pred porodom je priporočljivo masirati še notranjo stran sramnih ustnic, da tako preprečite možnost majhnih raztrganin, ki se včasih pojavijo.
PARNA SEDEŽNA KOPEL PRESREDKA
Parna sedežna kopel je zelo učinkovit ukrep, ki pa ga lahko izvajamo šele od 38. tedna nosečnosti naprej. Tako kot masaža tudi sedežna kopel tkivo zmehča ter ga dela prožnega. Hkrati pa širi porodno pot.
Kopel je posebno priporočljiva pri ženskah, ki rodijo prvič, saj so njihove mišice medeničnega dna še zelo kompaktne. Pri mnogorodnicah pa je sedežna kopel zaželena takrat, kadar imajo veliko epiziotomijsko brazgotino od prejšnjih porodov.
Vzemite manjši kuhinjski lonec, v njem dajte gret vodo in dodajte seneni drobir. Seneni drobir je rastlina, ki so jo v preteklosti redno uporabljale tradicionalne (priučene) babice. Poleg zgoraj omenjenega sprostitvenega učinka tudi pospešuje in uravnava popadke, da ti postanejo enakomerni.
Ko voda in seneni drobir zavreta, lonec postavite v straniščno školjko (uporaben bo tudi bide z visokim robom). Nato sedite na školjko. Pazite, da se na robu vročega lonca ne opečete; ne smete se ga dotikati z golo kožo! Nad paro sedite tako dolgo, dokler se voda ne ohladi in para neha izhajati.
Kopeli izvajajte le enkrat na teden, od 38. tedna nosečnosti naprej, če pa ste že prekoračili termin poroda, si kopel lahko privoščite, kolikorkrat želite.
KEGLOVE VAJE
Mišice medeničnega dna so mišice, ki potekajo spredaj od sramnične kosti in zadaj do trtice. Biti morajo čvrste, da lahko držijo notranje organe medenice, kot so maternica, sečni mehur, debelo črevo, hkrati pa zelo raztezne, da se otrok lahko skoznje porodi. Slabše mišice so med porodom bolj nagnjene k poškodbam.
Da bi dobro delovale in ohranile svoje lastnosti, je zelo priporočljivo delati vaje za njihovo krepitev, ki so zelo preproste. Gre za stiskanje vagine, podobno kot če bi med uriniranjem poskušali zaustaviti curek urina. Dnevno naredimo do 50 stiskov.
Naslednja, zelo pomembna vaja je nasprotna od zgoraj opisane. Namesto da bi mišice stiskali mišic, odpirajte vagino, tako da jo popolnoma sprostite in rahlo, s pomočjo mišic, potiskate navzven.
Ženske pogosto pozabljamo, da ima nožnica zelo veliko sposobnost raztezanja. Vagina in vhod vanjo po razteznosti nista manjvredna od moškega spolnega uda, za katerega vsi vemo, da je sposoben povečave. Vagina se lahko raztegne in razširi do velikosti velike grenivke. Priporočala bi vajo, kjer se ženske zavestno koncentrirajo na svojo nožnico in si predstavljajo, kako se ta neskončno širi. Vaja pomaga, da ženska začuti svoje intimne dele in tako sprosti mišice medenice in stegen ter se odpre, kar ji bo pomagalo med porodom.
POLOŽAJ TELESA MED ROJEVANJEM IN BOLEČINA
Znano je, da hoja in gibanje med popadki zmanjšata bolečino. Ženska med procesom rojevanja sama najbolje čuti, kateri položaj ji ustreza. Instinktivno lahko najde tisti položaj, ki je najboljši zanjo in za otroka. Gibanje medenice, njeno pomikanje naprej in nazaj ter levo in desno med porodom omogoči lažje spuščanje otroka skozi porodni kanal.
Porodnica naj med rojevanjem hodi, med popadkom naj se nasloni in oprime postelje, zidu ali partnerja, prediha popadek in najde svoj način gibanja, ki ji v tistem trenutku najbolj prija. V drugi porodni dobi (dobi iztisa) so najbolj ugodni položaji za presredek stoje, čepe, polčepe. V teh položajih glavica v trenutku porajanja ne pritiska direktno na presredek, kot pri porodu leže.
PORODNA BOLEČINA
Da bi se porodnica med porodom lahko čim bolj sprostila, bi morala razumeti porodno bolečino, saj se ji bo le tako lahko prepustila in jo celo spremenila v ekstazo. Bolečina med porodom je drugačna kot bolečina, ko se poškodujemo, urežemo ali opečemo. Bolečina ob poškodbi nam omogoča preživetje in sporoča: »Teci stran! Varuj se!« Bolečina med porodom in med popadki pa sporoča nekaj čisto nasprotnega, zato jo nekateri imenujejo pozitivna ali funkcionalna. Sporoča: »Sprosti mišice medeničnega dna. Spusti in se predaj! Prepusti se dogajanju! Ne bori se proti njemu, saj je to tukaj močnejše od tebe.« Veliko žensk tega ne ve in reagirajo na bolečino med porodom enako kot na bolečino med poškodbo.
Sprememba položaja telesa, ozračje v porodni sobi, psihična in fizična priprava na porod popolnoma spremenijo dojemanje bolečine ter proces rojevanja, obenem pa lahko vplivajo tudi na usodo presredka. Zato si vzemite čas za psihično in fizično pripravo na porod.
|
|
|
|