|
Anonimen -> Naša porodna izkušnja... (26.5.2005 18:13:22)
|
Sicer je mimo že skoraj pet mesecev, a vseeno bi to izkušnjo želela deliti z vami. Pa spodbuditi vse tiste, ki se bojijo. Nič se ne bat, dekleta!
PDP sem imela 24. decembra 2004. Sicer mi je moj G. že od srede novembra obljubljal, da bom rodila prej, ker sem bila že bojda 2 cm odprta. Tudi sama sem že komaj čakala trenutek, ko bom začutila popadke, saj sem še najbolj bila podobna :sloncek:. Pa ni bilo nič, pa nič, pa nič... In smo čakali... In čakali... Prišel je december in miklavževo in vsi ostali prazniki vključno z božičem. Naš piškotek pa še vedno nič.
Tako sem se 27. dcembra prvič odpravila v porodnišnico na CTG. Imela sem rahle popadke (tako je pokazal CTG), ampak jaz nisem čutila ničesar. Naredili so mi amnio (vse ok) in me poslali domov ter ponovno naročili 30. 30. smo vajo ponovili in spet: Ja, saj pa imate rhle popadke, pa 2 cm ste odprti... Ampak interes ni bilo pa nobenega (s strani malčka), da bi pokukali na svet. Obseg trebuha sem imela že 132 cm, tako da me je sestra, ko sem šla v ordinacijo vprašala, če bosta dva.
Naredili so mi še UZ, malčka stehtali (po meritvah naj bi imel 3600 gramov) in me poslali nazak v ordinacijo h G. In tam sem začela težiti, da jaz več ne morem... Pa mi G. reče: Pa pridite jutri, da vam sprožimo porod.
"Jutri??? Jutri je silvestrovo... Ne bi raje prišla v soboto?" so bile moje besede. G. se je strinjala. In tako sem se v soboto, 01.01.2005 ob 6.30 pojavila na vratih porodnišnice. najprej so sledile formalnosti: CTG, še enkrat amnio, klistir... In ob 8.00 so me priključili na umetne popadke:zmeden:. Ti so bili iz ure v uro močnejši in pogostejši. Moj :love: je sedel ob meni in skupaj sva reševala križanke. Vrstili so se pregledi - koliko sem odprta. Do 15.00, ko sem dobila popadke na 2 minuti in manj, smo se imeli prav fletno. Ogromno smo se presmejali (jaz, moj :love:, zdravnica in babica Maja, ki je božanska babica) in predebatirali vse mogoče. Ob 15.00 so mi dali injekcijo proti bolečinam, ampak več nič ni pomagala. Do 17.00 sem predihavala popadke in se še vedno kljub bolečinam smejala in šalila. Ob pregledu ob 17.00 so mi sporočili veselo novico, da sem odprta 10 cm (sicer je k temu kar nekaj pripomogla babica, ki mi je med popadki pomagala, da sem se hitreje odpirala). Veselo je rekla:"Zdaj bomo pa rodili..." jaz sem cela presrečna, da je to tako enostavno bila vsa :)-:)-:)-. No, tukaj pa se je zataknilo (dobesedno) - piškotek ni hotel ven. Babica se mi je metala po trebuhu, a premaknilo se ni nič. Pa smo spet predihavali popadke 10 stoje, 10 čepe, 10 sede... Ob 18.00 drugi poskus. Takrat sem imela samo še potisne popadke. poskusimo prvič, drugič... Spet imam na trebuhu babico, pridruži se ji medicinska sestra... Moj :love: pa samo še debelo gleda. Zdravnica opravi še en pregled in reče: otroku zateka glavica. Jaz vsa panična, kaj bo zdaj, vztrajam pri naravnem porodu. Zdravnica me prepričuje, naj se odločim za CR. Ob 18.20 pa zdravnica odločno reče: Gremo, carski rez, hitro - piškotku je padel utrip. Moj :love: celi paničen samo debelo gleda, mene odklopijo z umetnih, imam svoje popadke - potisne, babica pa vpije - Ne potiskat!!! in na mojega: Kaj me zdaj gledate, pomagajte mi!!! In že letimo proti operacijskemu bloku. Vmes podpisujem tiste papirje, da se strinjam s CR in ostalo. In seveda imam potisne popadke, ki bolijo ko sam :hudicek:, če ne smeš potiskati. Omamijo me v predoperacijski. Naš malček pa na svet prijoka ob 18.45. Ob 19.10 sem že pri sebi (popolnoma) - moj še vedno popolnoma v šoku, kaže slike od tamalega. Ob 20.20 mi mojega sanjskega moškega prinesejo v šok sobo, kjer ga prvič podojim - na UZ so ga malce narobe stehtali - ima 4410 gramov. Velik, močan in kar je najpomembneje zdrav otrok je, ki je danes star že skoraj 5 mesecev, ima pa že 9400 gramov. Jaz pa sem že od novega leta v 9nebesa.
Evo, punce takšna je moja porodna izkušnja. Im prav fajn je... Ampak naslednjič mi bodo CR delali pri zavesti, ker želim videti otročka takoj in ne šele po eni uri in pol.
No, puljenje zoba (modrostnega) je definitivno hujše! Pa še 27 šivov fašeš v gobcu.
|
|
|
|