|
barni -> RE: Nedonošenčki 2009 (21.4.2010 13:05:35)
|
Težka je izguba otroka, še težji je čas, ki prihaja po izgubi. Želim ti, da imaš okoli sebe ljudi, ki bodo razumeli tvojo žalost in bolečino. Ali pa se bodo vsaj potrudili, da bi razumeli.
Ves ta čas v bolnici se ti bo čez čas zdel tako lep, tako nepozaben, tako blizu...zdaj je spomin še grenak, čez čas, pa se boš tudi teh trenutkov rada spominjala. Jaz še po več letih, ki so že minila odkar sem zadnjič na otroški kirurgiji vzela svojo deklico v roke in jo zadnjič pestovala, skočim v čas, ko sem stala pri inkubatorju, ko sem jo božala, ko so mi govorili, da slabo kaže, jaz pa sem še kar upala...in potem tisti klic in vsega je bilo konec. Čeprav sem vedela, nisem bila pripravljena.
Težko je bilo slovo. Še težje se je bilo sprijazniti, da je nikoli več ne bom mogal pobožati, prijeti, se je dotakniti. Vse to še pride. Vzemi si čas zase, postavi sebe v prvi plan in žaluj tako kot ti paše. Včasih tiho in nevidno, včasih tuliti na ves glas.
Ne morem ti reči, da sem prižgala svečko, ker je tudi za svojo deklico nisem nikoli. Verjamem, da je vsepovsod okoli mene, da je lahen vetrič, ki mi včasih pihne svojo toplo sapo v obraz, da je drobne ptiček, ki se ustavi na drevesu pred hišo, da je sončni žarek, ki mi zaslepi oči... da je del mene, vsak trenutek, vsaj moj vdih in izdih, da živi v meni...in da se srečava nekoč nekje. Brez te vere, bi bilo življenje tukaj brez nje težje.
Moja druga deklica je vprašala kam je šla njena sestrica, ki je nikoli ne bo spoznala. Sem ji rekla, da je ni tukaj da je sla med zvezdice. Pa mi je rekla: Mami a ne, Luna jo je k sebi vzela in se tam skupaj igrajo. Mi je tako lustno, ko tako mali otročki tako lepo razmisljajo.
Vse dobro želim tebi in tvojim najbližjim.
|
|
|
|