|
metuljcek321 -> RE: Julijske čvjeke 2008, 1.del :) (7.9.2009 15:29:14)
|
Hej!
Joj, ej, kolk sem pa jaz zdajle iz sebe - čist sem paf. Tkole je bilo: Anja je bila zjutraj nazaj v formi, brez vročine, prav prešerno razpoložena (za good morning je zabrisala dudico v WC, je šla potem z nadomestno v vrtec). OK, jo mož odpelje & pusti tam. Danes je prvič tudi spala. Šibala sem iz šole & skupaj sva jo šla iskat - edina je bila še na ležalničku, spala kot topek. Počasi se je prebudila, jaz jo grem še previt, pa povparšam pomočnico vzgojiteljice, kako je kaj mala. In ona začne naštevati (s kar takim - mal ukazovalnim glasom):
- Anja je edina, ki zavrača hrano
- Anja je edina, ki se noče crkljat
- Anja je edina, ki se ne igra z nami - mi smo bili danes na balkonu na eni strani, ona sama na drugi
- Anja je edina, ki sploh nič ne govori
Ej, tolk sem bla šokirana, da sploh nisem kaj dosti spravila iz sebe. Džiszus, no - po petih dneh vrtca, pa da dobiš takole servirano. Pa to sploh ni naš otrok ... in dio mio, a se gremo igrico "Kdo najde več negativnih lastnosti otroka?" V avtu sva pa potem čist ven padla, jaz sem planila v jok .... mislim, ne moreš no tako rečt. Več kot očitno je mala čist izgubljena - ne vem, no, nikjer drugje ni bil problem, če je bila med novimi otroci, med novimi ljudmi - saj je ful družabna, zgovorna, nasmejana.
Človek se tudi vpraša, koliko se je pomočnica sploh potrudila, da bi se ji približala ... hm ... ne vem, no ... bila sem zelo prizadeta ... v očeh se mi je skoz risala slika naše male revčke, kako sedi nekje v kotu, pozabljena od vseh - žalostna, lačna, pa še zebe jo za povrh (fuuuul imajo mraz v vrtcu).
Tkole - mogla sem dat iz sebe. Ju3 definitivno kaj rečem o primernosti današnjega razgovora/monologa, ker tkole pač ne gre.
|
|
|
|