|
Gina -> RE: zmerjanje (4.9.2009 18:21:33)
|
Načeloma otroke kot prvo naučim, da zmerjanje ne pove nič o njih, veliko pa o zmerjavcu. To jih naučim zato, da imajo jasnejšo sliko o vsem skupaj in se posledično manj sekirajo. Če nekomu rečeš, da je butelj, bo nekdo tretji mislil o tebi, da je boljše, da se te izogiba, če takole žališ, da najbrž nisi kaj prida, o tistem na kogar je letelo,d a je butelj, pa si večina sploh ne bo mislila nič, ali se jim bo kvečjemu smilil, da je tarča posmeha. Tam okrog 6-7 -letniki to že precej dobro razumejo. Mlajšim je to težje dopovedat, ampak lahko se jim pa reče, da se ta fantek grdo vede in da so zdaj vsi videli, da se bo moral še fejst veliko naučit, ker marsičesa še ne zna. Lahko jih pohvališ, ker se oni pa tako ne vedejo.
Drugo stvar naučim otroke, da si tega ne smejo pustit. Če jih nekdo zmerja, mu lahko komot povedo,d a je zmerjanje grdo(in nevljudno), da tega ne marajo in nočejo in naj zahtevajo, da naj gre proč od njih, ker se z njim tisti hip ne bodo več igrali in družili. Če to ne pomaga, morajo poklicat odraslega, da jim pomaga udejanjit zahtevo. Otroci se morajo naučit reči drugemu otroku, naj neha delat z njimi grdo. REČI. besede izgovoriti, ne samo biti prizadeti ali besni ali žalostni in jokati ali udariti. Reči mu morajo ne smeravo in ne bevskajoče, ampak odločno: Nehaj to delat. Ni mi všeč. (to se jih da naučit, če malo potreniraš, garantirano). In naučit jih moraš poiskati pomoč, dokler so sami premajhni. Kasneje te tolikokrat vidijo, kako ti to urediš do konca, da se naučijo, kako to urejat sami.
Nujna stvar, s katero otroku pomagamo je pa ta, da njegovo zahtevo, da gre zmerjalec proč, v resnici podpremo- udejanjimo. To se komot zmeniš tudi z vzgojiteljicami. V tem konkretnem primeru bratrancu povemo, da se naslednje pol ure žal ne sme več igrati s tvojim otrokom. Zmerjalca moramo odstranit - ne glede na to, da so njegovi starši zraven (če je to v vašem stanovanju, zahtevaj, da ga imajo v naročju, dokler je "nevaren" (zmerjanje je psihično nasilje) za tvojega otroka, ali pa ga imej v kuhinji, ne v dnevni ali otroški sobi, kjer se drugi igrajo. Zavestni starši te bodo podprli, če pa njegovi starši podpirajo tako vzgojo, pa je čisto vseeno, če se jim malo zameriš. Svojega otroka moraš zaščitit. Nobeno prijateljstvo ni tolk vredno kot on in njegova dolgoročna samozavest. Če bomo to vedno naredili, posledico mislim, zmerjanje ne bo nagrajeno. Posledica bo dovolj močna, da bo vedel,d a pri vas zmerjanje ni priporočljivo, če ne gredo tudi ugodnosti. Nehal bo, slej ko prej. NI treba da si pri tem jezna, razburjena ali žalostna, važno je samo, ali nekaj spelješ ali ne. Najboljše čist prijazno a odločno. Dejanja poganjajo svet.
|
|
|
|