|
lucika -> RE: Marčevke 2010 - 2.del (7.1.2010 11:24:56)
|
no, pa se bom še vseeno malo razpisala glede dojenja...
če zdaj pomislim nazaj, bi meni veliko pomagalo, da bi vsaj malo vedela, kaj te lahko doleti. lahko da nič, in je tako kot sem si v prvo predstavljala: daš otroku bradavico v usta, on pije, in sta oba srečna in zadovoljna.
tak pa mi je mali pristal po nekaj urah na intenzivni negi. pred tem je tistih nekaj ur z mano bil celi bogi, dremal, bruhal, nič vlekel...sestre so mi hodile z navodili, da je treba mu prst v usta tiščat, da se mu kao prebudi sesalni refleks. seveda se mu ni nič "prebudilo", če je bil bolan. in potem jaz 4 dni brez otroka. prinesli so mi pumpico, na katero sem si po nekaj kapelj spumpala. manj ko je bilo, bolj sem jokala zraven. ko sem otroka dobila nazaj je bil celi adijo še od zlatenice, ki jo je vmes dobil, prespal cel dan. spet so me hodli kregat, kak otroka stradam...jaz ga pa sploh zbudit nisem mogla...
ko smo končno prišli domov, je mleko nekak steklo, sem pa dobila ful vnete bradavice. dojila na nastavek, pa še tu je včasih pritekla kri zraven. ko sem čutila, da se mi dela vnetje, sem šla do osebne zdr. da mi da syntocinon, (to je sprej, ki širi mlečne vode, torej tudi manj šans da se vnamejo).. in ona meni, kaj zdaj jaz sem svojega 10 dni dojila, nehajte pa bo. niti pod razno... je bilo pa res res naporno, tak zame, kot za celo familijo. prišlo je tako daleč, pa sem dobesedno tulila pri prvih potegih, ravno so mi solze tekle...še hujše je bilo, ko sem se zjokala ob uri, ko sem vedela, še 10 minut in se zbudi...
grozna zgodbica, a ne?
ampak, kot sem že rekla: to je edino kar sem mu lahko dala in je bilo odvisno samo od mene! tako sem hotela in je šlo.
bi mi pa bilo prav, da bi mi kdo to prej povedal, se psihično pripraviš, nakupiš kreme in si dobiš spreje, te silikonske nastavke, blazinice za bradavice (vlažne...) ..pač da naprej veš, kaj te lahko doleti in kako si lahko pomagaš.
ker je grozno, ko ne veš kaj naredit, vsak te pa po liniji najmanjšega odpora odpravi, eh, še vsi so zrastli, tud ob flaši.
ok, se strinjam, ampak dokler jaz ne naredim vsega, otroka ne bom obsodla na hrano iz škatle.
|
|
|
|