|
Roberta69 -> RE: Oktobrke 2010 (15.5.2010 15:50:03)
|
Češnje - njami... sem jih včeraj zaglegala pri sadjarju, samo so takoooo drage , ampak kakšna kilca bo pa vseeno padla Drugače greva pa mi2 vsako leto na praznik češenj in tam kupiva kakšni dve gajbi sveže obranih hrustavk, da se jih res do sitega najemo . Se pa tudi jaz trudim, da bi, še predvsem mali škratek, jedeli predvsem bio, ampak kaj, ko to skoraj ni možno... zelenjavo sicer skoraj vso dobimo bio z vrta Liamove babice in dedka, sadje pa kar pač je (mi manjkajo eksotični kraji). Sem pa zadnjič brala v eni super knjigi (Alkalizirajte ali umrite), da naj bi sadje in zelenjavo kakšnih 15 min namakali v raztopini biološkega mila in tako odstranili pesticide ter zarodke raznih žuželk.
Študentka - porodniška: jaz sem v prvo dobivala tisto nadomestilo (nekih slabih 200 eur), ampak sem imela veliko prihrankov, tako da je bilo vse skupaj za eno normalno plačo. V bodoči porodniški sem računala, da bo bolje, pa se ni vse obrnilo tako, kot sem računala... Čakam, da na ZZZS-ju zopet razpišejo sredstva za samozaposlitev, ker sem jeseni ravno izvisela (je zmanjkalo sredstev), tako da bom imela plačo le par mesecev (upam), pa si bom probala malo višjo dat, da bo vsaj nekaj od porodniške... Sem se pa ong zaJ, ker si nisem podaljšala absolventa (da bi bila kandidat za ZZZS), zato sem morala plačevati preostale izpite (dva diplomca x 4 štiri, ker ju v prvo nisem naredila) + diplomo 600 eur in še podiplomski izpit, ampak po toči zvoniti je prepozno... Drugače je pa glede tega, ali se da preživeti ali ne težko debatirati, saj smo ljudje tako različni, imamo različne želje, potrebe, itd. Jaz sem včasih čisto presenečena, ko kje preberem, da 4-članska družina živi od moževe minimalne plače . Sicer sem pa ta mesec začela malo beležit stroške, ker nimam pojma, koliko zapravimo in ker čez celo porodniško in še od konca le-te v družinsko blagajno ne prispevam skoraj nič, tako da včasih kakšna kritika prileti name s strani MM-ja.
Majabar, nočem preveč komentirat tvojega odhoda, ker imam na deželo, v katero odhajaš, bolj črn pogled, namreč pred leti sem v Italiji spoznala profesorico, ki je odšla s trebuhom za kruhom zaradi nevzdržnih represivnih razmer (iz profesorice je presedlala na kelnarico) - najbrž se je v teh letih že kaj izboljšalo... Sicer pa ljubezen vse premaga . Želim ti, da bi se te dotaknile predvsem pozitivne reči dežele, negativne pa ostale nekje v daljavi!
Dojenje - prehrana: sem se že enkrat razpisala, pa se mi ne da ponavljat . Sprememba bo najbrž edino to, da bom prvi mesec vseeno vase dala vsaj kakšno zelenje (ker mi je bilo takrat res grooooozno).
Včeraj me je spet prijelo, da sem kupila ene dve luškani majčki za punčko (ki ne vemo, če to je) , tako da če konec meseca izvemo, da bo spet fantek, imam na lagerju kar nekaj darilc ... kaj pa čem, če me pa kar prime .
anju: sem vesela, da se je sinček tako neproblematično odstavil . Drugače sem se pa spomnila, da je ena omenila, da se pri dojenju otroček preveč naveže na mater... potem je moj mali fenomen Namreč naš škratek je tako anti-mami, oči oz. je čisto samosvoj (pa ne, da naju ne bi imel rad), da me je kar strah, da ga kdo ne odnese Saj ta njegov pogum, zaupanje, itd., sta zelo pozitivna, samo kaj, ko je treba imeti oči tudi na hrbtu. Namreč on kar gre, nič ga ne znaima, če je zraven kdo od poznanih, zagrabi za roko kar kakšnega neznanca, itd. in je ob vsem tem ful nasmejan (ni pa zato tudi nobenega problema za varstvo, tudi če človeka vidi prvič, mu je kul) In baje sem edina mamica, od katere otrok ni imel mama - faze , pa mi marsikatera pravi:" Bodi vesela, a veš, kako je naporno, če se te dete non - stop drži", ampak jaz ga nisem vse skupaj niti 5 min držala v naročju, ker se pač ne mara crkljat, niti stiskat, niti božat, skratka nič. Lahko bi posplošila, da z dojenjem, dobi vso bližino, ki jo potrebuje in je zato brez problema "sam". Upam, da bo ta otroček, ki je v trebuščku, bolj crkljivček - tale sonček, ki že obstaja, je tako cortkan za pojest, pa mu skoraj blizu ne moreš...
Plenice: na začetku smo imeli Pamperske (Mullerjeve, smo še prov eno umetnost delali, ene s trakci so bile v redu druge ne), potem sem čez poletje eksperimentirala z enimi eko iz Mullerja (se je videlo, da so eko, so bile kar rjave barve, ampak tako trde, nevpojne, čisto mimo). Sedaj imamo že dolgo DM-ove Alana in sem ful zadovoljna, so kao razgradljive in bolj prijazne za otročka in pred časom so imele tudi znak Sehr gut (odkar so jih malce spremenili, ga nimajo več ). Za bombažne se pa kar nekako nisem odločila, pa sem precej za naravno... morda pa tokrat (samo si moram vzet čas in malce prešturdirat).
|
|
|
|